{"id":9354,"date":"2024-10-28T08:30:38","date_gmt":"2024-10-28T08:30:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=9354"},"modified":"2024-10-30T08:39:44","modified_gmt":"2024-10-30T08:39:44","slug":"nov-zakon-prosim-zujik-intervju-simon-kardum","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2024\/10\/28\/nov-zakon-prosim-zujik-intervju-simon-kardum\/","title":{"rendered":"Nov zakon prosim! – ZUJIK intervju, Simon Kardum"},"content":{"rendered":"\n

Trenutno se v javni razpravi nahaja predlog sprememb Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo, ki predstavlja krovni zakon za nacionalno kulturno politiko v Sloveniji. V dru\u0161tvu v sklopu javne razprave organiziramo zagovorni\u0161ke aktivnosti, hkrati pa \u017eelimo o tematiki osve\u0161\u010dati tudi \u0161ir\u0161o kulturno javnost. V ta namen smo pripravili serijo pogovorov o spremembah zakona, kjer smo strokovnjake razli\u010dnih podro\u010dij povpra\u0161ali o njihovem videnju predlagane zakonodaje in problematik, ki jih posku\u0161a naslavljati.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za prvi prispevek v seriji smo se obrnili na dolgoletnega direktorja zavoda Kino \u0160i\u0161ka in strokovnjaka za nacionalno kulturno politiko ter zakonodajo Simona Karduma. Zanimala nas je zgodovina nastanka zakona in njegovi zametki, kako se je njegova zasnova in usmeritev spreminjala skozi \u010das, ter kako sam ocenjuje predlog sprememb, ki so trenutno v javni razpravi.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Pi\u0161e: Simon Kardum<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) je Ministrstvo za kulturo poslalo v javno obravnavo 30. septembra letos in dolo\u010dilo rok, da zainteresirana javnost lahko po\u0161lje svoje pripombe in predloge na osnutek novele zakona najpozneje do vklju\u010dno te nedelje, 3. novembra 2024. Naj k pestrej\u0161i javni obravnavi, ki je za poglobljene in konkretne predloge mo\u017enih sprememb prekratka, hkrati pa, za\u010duda, dele\u017ena zanemarljive javne pozornosti, nekaj malega prispevam s temi komentarji.<\/p>\n\n\n\n

Novela krovnega kulturnega zakona, \u00bbtemeljnega pravnega akta na podro\u010dju kulture\u00ab, kot ga opredeli predlagateljica Asta Vre\u010dko, v postopek sprejemanja prihaja z veliko zamudo, v bistvu v fazi poslavljanja aktualne vlade. Vsi doslej\u0161nji podobni poskusi noveliranja \u2013 nekateri so neslavno propadli zaradi pred\u010dasnih padcev oblasti ali celo zaradi ogor\u010denja zainteresirane javnosti \u2013 so bili dokon\u010dno sprejeti v roku do enega leta in pol ministrovanja. Tako je bilo tudi s povsem novim ZUJIK-om iz leta 2002, ki je bil doslej dele\u017een ni\u010dkoliko popravkov, predvsem drobnih, kozmeti\u010dnih. Naj spomnim, takratni in \u0161e danes veljavni zakon je bil sprejet zaradi spoznanja, da normativni okvir ne ustreza dejanskemu stanju, predvsem pa ne odpravlja sistemskih anomalij, ne zagotavlja primernih pogojev za financiranje kulturnih subjektov in infrastrukture, ne upo\u0161teva specifik kulturnega (in kreativnega) sektorja, ne zagotavlja preglednosti delovanja kulturnopoliti\u010dnih odlo\u010devalcev in sektorja, sploh pa pomanjkljivo ureja participacijo \u0161ir\u0161e (strokovne) javnosti. Vse na\u0161teto si je nalo\u017eila tudi zdaj\u0161nja dr\u017eavna oblast na Maistrovi 10, zavedajo\u010d se dejstva, da ZUJIK \u017ee dvaindvajset let ni bil temeljito posodobljen, hkrati pa tudi dejstva, da je julija letos dr\u017eavni zbor sprejel novi (in ne spremenjeni) nacionalni kulturni program za osemletno obdobje. Resolucija je bila, opominjam, sprejeta v prakti\u010dno identi\u010dni obliki, kot je bila poslana v javno obravnavo. Kar lahko pomeni le dvoje: da pripomb in predlogov v javni obravnavi ni bilo, ali pa so bili v celoti prezrti \u2013 o \u010demer pa ne vlada, ne dr\u017eavni zbor, ne javnost niso bili obve\u0161\u010deni. Zelo slaba popotnica, v vsakem primeru. Sprejetje povsem novega nacionalnega programa namre\u010d lahko pomeni tudi serijsko sprejemanje vedno novih strate\u0161kih kulturnih aktov ob vsakokratni zamenjavi oblasti. Na to negativno posledico sta neuspe\u0161no opozarjala zakonodajno-pravna slu\u017eba dr\u017eavnega zbora in opozicija. Ignoriranje utemeljenih predlogov iz javne obravnave pa lahko usodno vpliva tudi na kon\u010dno besedilo aktualnih in bodo\u010dih zakonov: medijski zakon, spremembe ZUJIK-a, filmski zakon. Toliko o demokrati\u010dnosti in preglednosti delovanja ministrstva.<\/p>\n\n\n\n

Naslednje, morda klju\u010dno vpra\u0161anje je, zakaj se je Levica oziroma ministrstvo odlo\u010dilo za noveliranje zakona, in ne za povsem nov zakon. \u010ce novela temelji na novem dr\u017eavnem strate\u0161kem na\u010drtu, potem je logi\u010dno pri\u010dakovanje, da kultura potrebuje povsem nov, sve\u017e normativni okvir, usklajen z nacionalnim programom. Novi zakonski \u00bbkulturni model\u00ab, kot se ga je zadnjih deset let ponesre\u010deno poimenovalo. A ne glede na vse, ministrica z ekipo trmari navkljub druga\u010dnim predlogom (na zaklju\u010dku regionalnih posvetov o bodo\u010di resoluciji sem ga pred letom in pol prispeval tudi sam). \u0160e ve\u010d, pri vztrajanju na zgolj noveli se njena ekipa u\u0161teje. Trdijo, da je \u0161ele deseta po vrsti, kar seveda ni res: je vsaj \u0161tirinajsta, \u010de ne kar sedemnajsta. Res pa je, da spreminja in dodaja kar 60 \u010dlenov (od 143), kar pomeni 42-odstotno spremembo zakona. Ob upo\u0161tevanju sprememb obsega zakonskega besedila je to \u00bble\u00ab 36 odstotkov, kar pa je \u0161e vedno ve\u010d, kot to dovoljujejo Nomotehni\u010dne smernice iz leta 2018. Do ene tretjine sprememb namre\u010d. \u010ce k zapisanemu dodam \u0161e zamrznjeno usodo \u0161e ene novele ZUJIK-a, novi 82. c \u010dlen (kolektivna pogodba za samozaposlene), ki jo je isto ministrstvo naivno lansiralo \u017ee lanskega decembra in je nesprejetje povzro\u010dilo bes sindikalne naveze GLOSA-ZASUK, potem je jasno, da ta \u00bbprva obse\u017enej\u0161a sprememba\u00ab zakona nomotehni\u010dno ni ustrezna. Pa ne le to: pogoste novelacije imajo negativne posledice pri preglednosti zakonodajne materije, predvsem pa pri njeni implementaciji. In bistveno: obravnavana novela se ne osredoto\u010da le na re\u0161evanje polo\u017eaja samozaposlenih (po novem samostojnih kulturnih delavcev) in nevladnih organizacij. Fokusiranje na to tematiko je bilo pri\u010dakovano in predvidljivo, v skladu z retoriko koalicijske Levice in v precej\u0161nji meri usklajeno s sve\u017eo resolucijo. Novela neposredno ali posredno spreminja celoten ZUJIK, od prvega do zadnjega \u010dlena. \u017de z redefinicijo javnega interesa in dodatno definicijo kulturnih dejavnosti, na primer. Gre torej za konceptualne spremembe, spremembe celotnih zakonskih poglavij, in ne le posami\u010dnih \u010dlenov. Spremembe sicer sledijo resolucijskemu aktu , kar je dobrodo\u0161lo in v skladu z mandatom ministrice, ni pa skladno z obstoje\u010dimi pravili. Spremembe teh poglavij pa bodo z uresni\u010devanjem zakonskih dolo\u010db bistveno vplivale tudi na ostala, nespremenjena ali le malenkostno in redakcijsko spremenjena. Predvsem to velja za celotna poglavja o javnem sektorju in financiranju, vklju\u010dno s finan\u010dnimi posledicami za prora\u010dune dr\u017eave in lokalnih skupnosti. Zakaj torej Levica ne upo\u0161teva ve\u010dinske resolucijske politi\u010dne volje in ne spi\u0161e novega ZUJIK-a? Sodobnega, s pogledom v prihodnost. Radikalnega, skrajnega, \u010de ho\u010dete?<\/p>\n\n\n\n

Korenitej\u0161a posodobitev, ki naj bi sledila predlagani noveli, je pristala v \u010dakalni vrsti. Druga\u010de svoje dobronamerne akcije ne bi ozna\u010dili za \u00bbkorak k celoviti prenovi zakonodajnega okvira\u00ab. Ki bo o\u010ditno spet prelo\u017eeni izziv za novo vladno sestavo in novega (starega?) ministra. Pred kratkim jo je plaho in prizanesljivo obravnaval novi sestav Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) in se dotaknil nekaterih problemati\u010dnih \u010dlenov, kot so na primer pristojnosti in financiranje kulturni\u0161ke zbornice, do tretjinsko spreminjanje strate\u0161kih na\u010drtov javnih zavodov, drsni cenzus za samostojne kulturne delavce, nerazlikovanje nevladnih organizacij na profesionalne in prosto\u010dasne \u2026 Toliko nam je uspelo izvedeti iz medijev, saj so seje tega zvene\u010dega organa dostopne le medijski javnosti (v\u010dasih pa \u0161e to ne). Javnost in preglednost delovanja? In ko sem \u017ee pri tem pomembnem organu civilne oziroma strokovne javnosti \u2013 navkljub temu, da mu predlagana novela nalaga nove naloge, pa v bistvu ne poskrbi za dva klju\u010dna vidika pove\u010dane avtonomije. 1. Postopek imenovanja: zdaj predlog ministrice\/vlade in potrjevanje v dr\u017eavnem zboru, zakaj ne predlog predsednice republike? 2. Pristojnosti: zdaj dajanje mnenj in predlogov na nacionalni program in zakone, zakaj ne soglasje?<\/p>\n\n\n\n

Tovrstnih povsem neretori\u010dnih vpra\u0161anj pri branju novele kar mrgoli. Na\u0161tevam jih po sosledju \u010dlenov.<\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. Zakaj redefinirano kulturni\u0161ko zbornico z zmanj\u0161animi pristojnostmi in dol\u017enostmi zakon sploh predvideva, \u010de dokazano ne deluje \u017ee od svoje ustanovitve naprej, ob tem, da se njene naloge prekrivajo z NSK?<\/li>\n\n\n\n
  2. Zakaj med dialo\u0161kimi skupinami (NVO, samostojni kulturni delavci, javni zavodi) ne najdemo \u0161e zasebnega sektorja in uporabnikov \u2013 v duhu resolucije?<\/li>\n\n\n\n
  3. Zakaj sklepanje le dvoletnih pogodb z javnimi zavodi\/javnimi agencijami\/javnimi skladi, \u010de imajo ti petletne strate\u0161ke na\u010drte in petletne programe dela vodstev, ve\u010dletnih pogodb pa so \u017ee dvajset let dele\u017ene nevladne organizacije?<\/li>\n\n\n\n
  4. Zakaj so nevladne organizacije (izvajalci javnih kulturnih programov) navkljub o\u010ditnim razlikam obravnavane na isti na\u010din, brez razlikovanj med tistimi, ki upravljajo z infrastrukturo in tistimi, ki je ne, ter tistimi, ki so poklicni (izvajajo javno slu\u017ebo v dejavnostih, za katere ne obstajajo javni zavodi), in tistimi, ki so ljubiteljski (prosto\u010dasni)?<\/li>\n\n\n\n
  5. Zakaj direktorje javnih zavodov imenuje minister oz. ob\u010dinski svet, in ne svet zavoda, kot to velja za podro\u010dja vzgoje, izobra\u017eevanja, zdravstva \u2026 Zakaj tovrstno, neposredno politi\u010dno kadrovanje velja tudi za predsednika uprave in celo za \u010dlane uprave? Depolitizacija (primer RTVS) ali dodatna politizacija?<\/li>\n\n\n\n
  6. Zakaj uprava z delavskim direktorjem v zavodih z ve\u010d kot 150 zaposlenimi, zakaj ne raje uprava obvezno v vseh javnih zavodih z ve\u010d kot 150 zaposlenimi (takih javnih zavodov je pet), brez delavskega direktorja?<\/li>\n\n\n\n
  7. Zakaj strokovni svet obvezno v vseh javnih zavodih z ve\u010d kot 20 zaposlenimi, in ne 100 zaposlenimi oziroma zakaj sploh strokovni svet (zakaj ne le fakultativno), \u010de je cilj jasna razmejitev med vodenjem in nadzorom (direktor\/uprava vs. nadzorni svet)?<\/li>\n\n\n\n
  8. Zakaj se sklepa pogodba z izvajalcem kulturnega programa \u00bbpraviloma za ve\u010d let\u00ab, in ne dolo\u010dno, \u00bbza najmanj tri leta in najve\u010d pet let\u00ab?<\/li>\n\n\n\n
  9. Zakaj se za NVO, \u00bbprimerljive z javnimi zavodi\u00ab, pri financiranju ne uporablja osnov za izra\u010dun financiranja javnih zavodov po vrstah upravi\u010denih stro\u0161kov: splo\u0161ni stro\u0161ki delovanja, stro\u0161ki dela, programski stro\u0161ki, stro\u0161ki investicijskega vzdr\u017eevanja in nakupa opreme, in zakaj za te, poklicne NVO, ne velja obveznost sprejemanja petletnih strate\u0161kih na\u010drtov?<\/li>\n\n\n\n
  10. Zakaj ob obveznosti javnih vabil za sestavo strokovnih in dialo\u0161kih skupin, svetov in drugih strokovnih teles dr\u017eave in lokalnih skupnosti tudi ne obveznost spolne enakopravnosti\/enakosti pri sestavah, kot to jasno napoveduje nacionalni program za kulturo?<\/li>\n\n\n\n
  11. Zakaj ugotavljanje \u00bbpreseganja lokalnega pomena\u00ab za javne zavode in javno kulturno infrastrukturo s sklicem na ureditev s pravilnikom ministrstva, in ne z navedbo klju\u010dnih meril in kriterijev za sofinanciranje\/dofinanciranje dr\u017eave v samem zakonu?<\/li>\n\n\n\n
  12. Zakaj \u00bbbrezpla\u010dna uporaba\u00ab javne kulturne infrastrukture za NVO ni identi\u010dna kot za javne zavode in jim ni omogo\u010deno sofinanciranje obratovalnih stro\u0161kov, teko\u010dega vzdr\u017eevanja \u2026?<\/li>\n\n\n\n
  13. Zakaj uvedba \u00bbdrsnega cenzusa\u00ab za samostojne kulturne delavce, zakaj ne raje razmislek o ukinitvi cenzusa ob predpostavki, da vstopni pogoj za pridobitev prispevkov iz dr\u017eavnega prora\u010duna ostaja enak kot doslej: \u00bbizjemni kulturni dose\u017eki\/pomemben kulturni prispevek\u00ab? In \u010de \u017ee cenzus, zakaj s prera\u010dunom na zdaj\u0161nji 36. pla\u010dni razred, kar je bistveno manj, kot je trenutno povpre\u010dna bruto pla\u010da v Sloveniji (42. pla\u010dni razred)?<\/li>\n\n\n\n
  14. Zakaj karierni razredi (od IV \u2013 do I) temeljijo zgolj na delovni dobi in je ob koncu kariere predvideno izpla\u010dilo prispevkov iz prora\u010duna le v vi\u0161ini 125 odstotkov, in ne 140 odstotkov? Toliko, 40 odstotkov, je namre\u010d razlika med najni\u017ejo zavarovalno osnovo (60 odstotkov povpre\u010dne pla\u010de), s katero pristane samostojni delavec na za\u010detku kariere. <\/li>\n\n\n\n
  15. Zakaj so bili nekaj let verski uslu\u017ebenci upravi\u010deni do 100 odstotkov zavarovalne osnove, samozaposleni do 60 odstotkov (kot velja \u0161e vedno in kot je predlagano), samostojni novinarji pa sploh ne? Ne v\u010deraj, ne danes, ne jutri.<\/li>\n\n\n\n
  16. Zakaj je bila Uredba za samozaposlene \u0161e pred sprejetjem novele ZUJIK-a v javni obravnavi, v njej pa najdemo tudi navedbo pogojev za \u00bbkarierno dinamiko\u00ab in razvr\u0161\u010danje samostojnih kulturnih delavcev v karierne razrede, kar bi morala urejati novela, pa ne? Amaterizem, preverjanje terena ali na\u010drt za ponovno javno obravnavo uredbe po sprejetju zakona?<\/li>\n\n\n\n
  17. Zakaj ponovna uvedba pred leti ukinjene mo\u017enosti ugovora na predlog strokovne komisije pred kon\u010dno izdajo odlo\u010dbe ne predvideva drugostopenjske presoje (torej mnenja druge komisije ali izvedenca)?<\/li>\n\n\n\n
  18. Zakaj se pogodbeni zneski z inflacijo ne usklajujejo avtomatsko; na letni ravni in za vse prejemnike prora\u010dunskih sredstev, in ne \u00bblahko\u00ab, za javne zavode, v primeru, da je inflacija vi\u0161ja od treh odstotkov?<\/li>\n\n\n\n
  19. Zakaj je obveznost sprejemanja lokalnih kulturnih programov jasno dolo\u010dena le za mestne ob\u010dine, za 200 drugih pa ne? Kak\u0161ne so posledice nesprejetja lokalnega kulturnega programa ali podobnega strate\u0161kega dokumenta, ki vsebuje tudi razvojni na\u010drt za kulturo?<\/li>\n\n\n\n
  20. Zakaj \u010dlanice in \u010dlani svetov, strokovnih komisij in dialo\u0161kih skupin ter drugih dr\u017eavnih in lokalnih delovnih teles niso primerno pla\u010dani, po analogiji s komisijo za izbor umetnin iz naslova \u00bbumetni\u0161kega dele\u017ea\u00ab (dve neto povpre\u010dni pla\u010di)?
    Zakaj za\u010dasno financiranje javnih zavodov, skladov in agencij v teko\u010dem letu ni prera\u010dunano na povpre\u010dje mese\u010dnih dvanajstin preteklega leta, ampak le na tromese\u010dno obdobje?<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    S temi vpra\u0161anji sem sprehod skozi problemati\u010dne in nejasne \u010dlene novele zakona kon\u010dal. Z ostalimi, predvsem z raz\u0161irtivijo javnega interesa, novo, raz\u0161irjeno definicijo kulturnih dejavnosti in enotno digitalno bazo, ki jo bo vodilo ministrstvo, se strinjam. Da bi se predlagatelj moral pozabavati tudi s tistimi poglavji in \u010dleni, ki bi mu omogo\u010dili celostno normativno posodobitev kulturnega sektorja, pa sem \u0161e vedno prepri\u010dan. Ne verjamem namre\u010d v izgovor, da je sprejemanje novega zakona logisti\u010dno prete\u017eko. Prepri\u010dan sem v nasprotno: celo enostavneje je kot pot, ki jo je ubrala ministrica. Dokaz je \u0161e vedno veljavni ZUJIK iz leta 2002, ki smo ga spisali na ministrstvu za \u010dasa ministrovanja Andreje Rihter. Novi zakon bi moral jasno opredeliti in s tem odpraviti vsaj naslednje pravne in vsebinske dvome: pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor za imenovanje (izobrazba, vodstvene izku\u0161nje, znanje slovenskega in tujih jezikov, nekaznovanost \u2026); postopek imenovanja direktorja, vklju\u010dno z obveznimi razpisnimi roki (objava razpisa najmanj eno leto pred pred iztekom mandata aktualnega; minimalni rok za prijavo \u2013 30 dni); obveznost javne dostopnosti in objave dokumentov na spletnih straneh za javne zavode, sklade in agencije (ustanovitveni akt, akti o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, strate\u0161ki na\u010drt, letna programska in finan\u010dna poro\u010dila s statistikami, ceniki uporabe infrastrukture in storitev \u2026); nadgradnjo zaposlovanja za dolo\u010den \u010das \u00bbzaradi posebne narave dela\u00ab v javnem sektorju (ustvarjalni in logisti\u010dni poklici v umetni\u0161kih in prireditvenih institucijah) z zvi\u0161anjem osnovne pla\u010de zaradi nestalnosti zaposlitve; obveznost sprejemanja rebalansa letnega na\u010drta javnega zavoda v primeru sprememb, ki so ve\u010dje od desetih odstotkov potrjenega programa in\/ali finan\u010dnega na\u010drta; poenostavitev postopkov financiranja z obveznimi pravo\u010dasnimi objavami razpisov in pozivov s kon\u010dnimi odlo\u010ditvami, ki omogo\u010dajo pravo\u010dasno sklepanje pogodb (najkasneje januarja za teko\u010de leto oziroma ve\u010dletno pogodbeno obdobje); mo\u017enost podeljevanja \u010dastnega naziva kulturni ambasador tudi nedr\u017eavljanom Republike Slovenije. Ambiciozna kulturna politika pa bi smela in morala pose\u010di ne le v \u017ee obelodanjeno, temve\u010d bi morala zagotoviti tudi druge vire financiranja za kulturne namene (tro\u0161arine na alkohol in tobak; igre na sre\u010do, dobi\u010dek pravnih oseb zasebnega prava \u2026).<\/p>\n\n\n\n

    Ministrica, nov zakon prosim.<\/p>\n\n\n\n

    \n\n\n\n

    Stali\u0161\u010de ne odra\u017ea nujno mnenja uredni\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n

    Vsebine Kulturosfere podpira Ministrstvo za kulturo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Trenutno se v javni razpravi nahaja predlog sprememb Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo, ki predstavlja krovni zakon za nacionalno kulturno politiko v Sloveniji. V dru\u0161tvu v sklopu javne razprave organiziramo zagovorni\u0161ke aktivnosti, hkrati pa \u017eelimo o tematiki osve\u0161\u010dati tudi \u0161ir\u0161o kulturno javnost. V ta namen smo pripravili serijo pogovorov o spremembah zakona, kjer … Preberi ve\u010d o Nov zakon prosim! – ZUJIK intervju, Simon Kardum<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,14,12,26,15,22,23,13],"tags":[],"class_list":["post-9354","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-lokalno","category-medsektorsko-povezovanje","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9354","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9354"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9354\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9358,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9354\/revisions\/9358"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9354"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9354"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9354"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}