{"id":9261,"date":"2024-09-27T10:54:41","date_gmt":"2024-09-27T10:54:41","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=9261"},"modified":"2024-09-30T11:28:03","modified_gmt":"2024-09-30T11:28:03","slug":"ustavna-presoja-dela-davcne-zakonodaje-in-vprasanje-diskriminacije-samozaposlenih-starsev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2024\/09\/27\/ustavna-presoja-dela-davcne-zakonodaje-in-vprasanje-diskriminacije-samozaposlenih-starsev\/","title":{"rendered":"Ustavna presoja dela dav\u010dne zakonodaje in vpra\u0161anje diskriminacije samozaposlenih star\u0161ev"},"content":{"rendered":"\n<p><strong>Ustavno sodi\u0161\u010de je sprejelo pobudo za presojo ustavnosti dela zakona o dohodnini, ki dolo\u010da pogoje za priznanje vi\u0161jih normiranih stro\u0161kov za samozaposlene. Problem se pojavlja pri samozaposlenih star\u0161ih, ki uveljavljajo pravico do kraj\u0161ega delovnega \u010dasa, saj zaradi razli\u010dnih zavarovalnih podlag niso dele\u017eni enakih ugodnosti kot polno zavarovani normiranci, kar vodi v nesorazmerno vi\u0161jo obdav\u010ditev. <\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Pobuda naslavlja vpra\u0161anje, ali je trenutna zakonodaja pravi\u010dna in skladna z ustavo, zlasti glede na spodbujanje usklajevanja dru\u017einskega in poklicnega \u017eivljenja. Posebno pomembna je za karierno na\u010drtovanje in enakopravno obravnavo samozaposlenih, ki se pogosto ob ve\u010djih \u017eivljenjskih dogodkih, kot je rojstvo otroka, znajdejo pred resnim finan\u010dnim in administrativnim prepadom.<\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<p><p>v zadnjem obdobju smo pri\u010da pomembnemu dogajanju na podro\u010dju dav\u010dne zakonodaje, ki neposredno zadeva samozaposlene v kulturnem sektorju, \u0161e posebej tiste, ki uveljavljajo pravice do kraj\u0161ega delovnega \u010dasa zaradi star\u0161evstva. Ustavno sodi\u0161\u010de Republike Slovenije je nedavno sprejelo pobudo za za\u010detek presoje ustavnosti prvega odstavka 59. \u010dlena Zakona o dohodnini. Ta \u010dlen ureja pogoje za uveljavljanje vi\u0161jih dav\u010dno priznanih odhodkov za tako imenovane normirance, kar vklju\u010duje samozaposlene osebe, ki poslujejo po sistemu normiranih stro\u0161kov.<\/p><p><strong>Glavni predmet presoje<\/strong><\/p><p>Prvi odstavek 59. \u010dlena zakona dolo\u010da, da mora normiranec, da bi bil dele\u017een ugodnosti vi\u0161jih priznanih odhodkov, izpolniti pogoj polne zavarovanosti za devet mesecev v preteklem letu. \u010ce samozaposleni tega pogoja ne izpolnjuje osebno, mora imeti v svojem podjetju vsaj enega polno zaposlenega delavca. Ta dolo\u010dba se zdi povsem razumljiva za tiste, ki poslujejo brez posebnih osebnih okoli\u0161\u010din. Vendar pa je vpra\u0161anje, kako zakon obravnava tiste samozaposlene osebe, ki zaradi star\u0161evskih obveznosti delajo kraj\u0161i delovni \u010das in so delno zavarovane na podlagi predpisov o star\u0161evskem varstvu.<\/p><p><strong>Diskriminacija samozaposlenih star\u0161ev?<\/strong><\/p><p>Problem, ki ga izpostavljajo star\u0161i samozaposleni, ki uveljavljajo pravico do kraj\u0161ega delovnega \u010dasa, se pojavi pri obdav\u010ditvi njihovih dohodkov. Zakon o dohodnini sicer predvideva mo\u017enost vi\u0161jih priznanih normiranih stro\u0161kov za tiste normirance, ki so bili polno zavarovani vsaj devet mesecev, vendar pa samozaposlenim star\u0161em, ki delajo kraj\u0161i delovni \u010das, Finan\u010dna uprava Republike Slovenije (FURS) teh ugodnosti ne priznava. Kljub temu, da dr\u017eava za te osebe pokrije del socialnih prispevkov, ker delajo kraj\u0161i delovni \u010das, jih FURS obravnava enako kot t. i. popoldanske s.p.-je, kar pomeni bistveno ni\u017eje priznane stro\u0161ke in posledi\u010dno vi\u0161jo obdav\u010ditev.<\/p><p><strong>Kako to izgleda v praksi?<\/strong><\/p><p>Samozaposleni star\u0161i, ki uveljavljajo pravico do kraj\u0161ega delovnega \u010dasa, lahko ra\u010dunajo na priznane normirane stro\u0161ke v vi\u0161ini 80 % do zneska 12.500 EUR, kar je ob\u010dutno manj kot pri polno zavarovanih normirancih, ki lahko to stopnjo obdav\u010ditve izkoristijo vse do prihodkov v vi\u0161ini 50.000 EUR. Nad tem pragom je obdav\u010ditev za star\u0161e precej stro\u017eja, saj se normirani stro\u0161ki priznajo le v vi\u0161ini 40 %. Ta sistem povzro\u010da bistveno vi\u0161jo dav\u010dno obremenitev za samozaposlene star\u0161e, kar jih postavlja v neugoden polo\u017eaj v primerjavi z drugimi normiranci.<\/p><p>Prakti\u010den primer to ponazori jasno: samozaposleni star\u0161i, ki delajo za 100 EUR prihodka, bodo do zneska 12.500 EUR pla\u010dali pribli\u017eno 4 EUR davka, nad tem pragom pa se njihova dav\u010dna obveznost pove\u010da na kar 12 EUR. S to razliko v obdav\u010ditvi so samozaposleni star\u0161i, ki izkori\u0161\u010dajo pravico do kraj\u0161ega delovnega \u010dasa, dejansko postavljeni v slab\u0161i polo\u017eaj, kar pomeni nesorazmerno vi\u0161jo dav\u010dno obremenitev.<\/p><p><strong>Ustavno sodi\u0161\u010de: Ali gre za neskladje z ustavo?<\/strong><\/p><p>Ustavno sodi\u0161\u010de je pobudo za presojo ustavnosti sprejelo z namenom, da preu\u010di, ali je ta zakonodajna ureditev v neskladju z ustavnimi pravicami. Glavna dilema je v tem, zakaj mora biti samozaposlena oseba polno zavarovana v enem neprekinjenem devetmese\u010dnem obdobju, \u010deprav bi morda v druga\u010dni \u010dasovni razporeditvi pla\u010dala enako ali celo ve\u010d prispevkov za socialno varnost. Samozaposleni star\u0161i, ki delajo kraj\u0161i delovni \u010das, so diskriminirani tudi zato, ker so njihovi prispevki deloma krite iz star\u0161evskih pravic, vendar se jim te olaj\u0161ave ne priznajo pri normirani obdav\u010ditvi.<\/p><p>Ob tem se pojavlja tudi vpra\u0161anje, ali tak\u0161na ureditev sploh spodbuja usklajevanje poklicnega in dru\u017einskega \u017eivljenja. Star\u0161i, ki uveljavljajo pravico do kraj\u0161ega delovnega \u010dasa, so s tem pogosto kaznovani, saj morajo zaradi te pravice, ki jim omogo\u010da ve\u010d \u010dasa z dru\u017eino, pla\u010dati vi\u0161ji davek.<\/p><p><strong>Ali lahko pri\u010dakujemo spremembe?<\/strong><\/p><p>Ta pravni postopek pred ustavnim sodi\u0161\u010dem predstavlja klju\u010dno prilo\u017enost, da se na podro\u010dju dav\u010dne zakonodaje za samozaposlene star\u0161e vzpostavi bolj pravi\u010den in sorazmeren sistem. \u010ce bo ustavno sodi\u0161\u010de odlo\u010dilo v prid sprememb, bi to lahko pomenilo zmanj\u0161anje dav\u010dne obremenitve za \u0161tevilne star\u0161e v Sloveniji, ki so samozaposleni, in olaj\u0161alo usklajevanje njihovih dru\u017einskih in poklicnih obveznosti.<\/p><p>Ostaja pa vpra\u0161anje, zakaj se tak\u0161ne nesorazmernosti sploh zgodijo in kako dolgo bo trajalo, preden bo zakonodaja spremenjena v korist tistih, ki s svojim delom prispevajo k na\u0161i kulturni krajini, hkrati pa si prizadevajo za usklajevanje dela in dru\u017einskega \u017eivljenja.<\/p><span style=\"font-size: revert;\">\u010cakamo na odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da in upamo, da bo ta korak privedel do nujnih sprememb v zakonu, ki bo bolj pravi\u010dno obravnaval vse samozaposlene, zlasti star\u0161e, ki skrbijo za prihodnje generacije.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ustavno sodi\u0161\u010de je sprejelo pobudo za presojo ustavnosti dela zakona o dohodnini, ki dolo\u010da pogoje za priznanje vi\u0161jih normiranih stro\u0161kov za samozaposlene. Problem se pojavlja pri samozaposlenih star\u0161ih, ki uveljavljajo pravico do kraj\u0161ega delovnega \u010dasa, saj zaradi razli\u010dnih zavarovalnih podlag niso dele\u017eni enakih ugodnosti kot polno zavarovani normiranci, kar vodi v nesorazmerno vi\u0161jo obdav\u010ditev. Pobuda &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2024\/09\/27\/ustavna-presoja-dela-davcne-zakonodaje-in-vprasanje-diskriminacije-samozaposlenih-starsev\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Ustavna presoja dela dav\u010dne zakonodaje in vpra\u0161anje diskriminacije samozaposlenih star\u0161ev<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,12,26,15,23,35,13],"tags":[],"class_list":["post-9261","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-samostojni-ustvarjalci","category-servis","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9261","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9261"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9261\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9262,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9261\/revisions\/9262"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9261"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9261"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9261"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}