{"id":9220,"date":"2024-09-29T15:11:15","date_gmt":"2024-09-29T15:11:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=9220"},"modified":"2025-01-24T10:55:40","modified_gmt":"2025-01-24T10:55:40","slug":"rezidencna-priloznost-za-umetnike-in-kulturne-delavce","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2024\/09\/29\/rezidencna-priloznost-za-umetnike-in-kulturne-delavce\/","title":{"rendered":"Mednarodna raziskava o prostorih za neodvisno kulturo: Izzivi, prilo\u017enosti in vizije?"},"content":{"rendered":"\n

Neodvisna kulturna scena je izjemno dinami\u010dna, vendar pogosto deluje v te\u017eavnih okoli\u0161\u010dinah, kjer dostop do prostorov, financiranja in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter odlo\u010devalci ni samoumeven. Projekt OPE.N, ki zdru\u017euje organizacije iz Slovenije, Hrva\u0161ke in Kosova, si prizadeva ustvariti bolj\u0161i podporni sistem za neodvisne kulturne prostore in vzpostaviti trdnej\u0161e povezave med kulturnimi delavci, lokalnimi skupnostmi in institucijami.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V okviru projekta je bil izveden obse\u017een vpra\u0161alnik, ki je raziskoval izzive, potrebe in prilo\u017enosti na podro\u010dju neodvisne kulture. Sodelovalo je 360 udele\u017eencev iz 26 dr\u017eav, vpra\u0161alnik pa temelji na predhodnih polstrukturiranih intervjujih in pogovorih s 39 akterji neodvisne kulture. Rezultati raziskave so razkrili klju\u010dne teme, ki jih je vredno podrobneje predstaviti. Raziskavo sta podprla Evropska unija in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

PORO\u010cILO O IZSLEDKIH RAZISKAVE<\/a><\/h2>\n\n\n\n

Klju\u010dni izsledki raziskave:<\/h4>\n\n\n\n

1. Dostop do prostorov in infrastrukture<\/strong>
Ve\u010d kot polovica respondentov uporablja javne prostore, ki jih upravljajo javne institucije, kar nakazuje potrebo po ve\u010djem \u0161tevilu partnerstev med civilno in javno sfero. Skoraj polovica respondentov je odvisna od najema zasebnih prostorov, kar ka\u017ee na finan\u010dni pritisk na neodvisno sceno. Pomemben dele\u017e jih uporablja odprte javne povr\u0161ine, kot so ulice ali re\u010dne obale, manj pa jih deluje v zasedenih prostorih. Raziskava je tudi pokazala, da je dostop do prostorov za umetni\u0161ke rezidence omejen.<\/p>\n\n\n\n

2. Vpliv politi\u010dnega in ekonomskega konteksta<\/strong>
Respondenti zaznavajo vpliv politi\u010dnih sprememb predvsem na lokalni ravni. Razlike so opazne tudi pri dostopu do javnih sredstev \u2013 ve\u010dina ocenjuje, da so ta te\u017eko dostopna, kar ka\u017ee na pomanjkanje informacij in usklajenosti pri financiranju sektorja.<\/p>\n\n\n\n

3. Participacija v upravljanju prostorov<\/strong>
Ve\u010dina sodelujo\u010dih si \u017eeli delno sodelovanje v upravljanju prostorov, le redki stremijo k popolnemu nadzoru. Polovica respondentov ne sodeluje ali le redko sodeluje pri upravljanju, kar ka\u017ee na potrebo po bolj prilagodljivih modelih upravljanja, ki upo\u0161tevajo razli\u010dne potrebe uporabnikov.<\/p>\n\n\n\n

4. Generacijska dinamika<\/strong>
Raziskava razkriva izrazite generacijske vrzeli, ki jih akterji do\u017eivljajo razli\u010dno \u2013 od pozivov k sodelovanju med generacijami do prepu\u0161\u010danja prostora mlaj\u0161im. Edinstvenih re\u0161itev za to podro\u010dje ni, vendar bi lahko procesi medgeneracijskega povezovanja prispevali k ve\u010dji kontinuiteti delovanja sektorja.<\/p>\n\n\n\n

5. Samorefleksija in kriti\u010dnost<\/strong>
Ve\u010d kot polovica respondentov meni, da sektorju primanjkuje samokriti\u010dnosti in pripravljenosti na spremembe. Ob\u010dutki frustracije, otopelosti in utrujenosti prevladujejo, vendar obstaja tudi skupina, ki izra\u017ea navdu\u0161enje in optimizem glede prihodnosti.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Prilo\u017enosti za prihodnost<\/h4>\n\n\n\n

Rezultati raziskave ponujajo dragocene uvide za razvoj neodvisne kulturne scene. Klju\u010dni poudarki so:<\/p>\n\n\n\n