{"id":9137,"date":"2024-05-22T14:48:24","date_gmt":"2024-05-22T14:48:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=9137"},"modified":"2024-05-30T15:29:37","modified_gmt":"2024-05-30T15:29:37","slug":"pokazimo-umetnost-platforma-etc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2024\/05\/22\/pokazimo-umetnost-platforma-etc\/","title":{"rendered":"Poka\u017eimo umetnost! – Platforma ETC."},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Foto: ETC.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Nadaljujemo s serijo predstavitve novih in zanimivih organizacij, kolektivov in drugih skupin na kulturnem podro\u010dju, ki zadnja leta bogatijo slovensko umetni\u0161ko sceno. Tokrat predstavljamo ETC., platformo za predstavljanje in promocijo sodobne slovenske umetni\u0161ke produkcije.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V sklopu zavoda, kjer izdajajo letno revijo in organizirajo razstave, konference in druge prireditve deluje anga\u017eirana ekipa, ki si \u017eeli bolj\u0161e predstavitve slovenske umetnosti doma in v tujini. Kot pravijo je njihov cilj vzpostavljati mostove med doma\u010do in tujo sodobno umetni\u0161ko produkcijo ter mislijo in promovirati slovensko umetnost v tujini.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Za za\u010detek bi prosili, da predstavite va\u0161o organizacijo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

ETC. je celostna platforma, ki vsako leto izda eno \u0161tevilko revije z umetni\u0161kimi projekti in prispevki, organizira pa tudi celoletni mednarodni razstavni cikel in razli\u010dne oblike sodelovanja ter promocije v obliki konferenc, predstavitev, pogovorov in drugih dogodkov. ETC. izdaja prvo slovensko umetni\u0161ko revijo v angle\u0161kem in slovenskem jeziku. Zavod smo ustanovili leta 2021 z namenom promoviranja uveljavljajo\u010dih se umetnic in umetnikov, cilj platforme pa je vzpostavljati mostove med doma\u010do in tujo sodobno umetni\u0161ko produkcijo ter mislijo in promovirati slovensko umetnost v tujini. Bistveno je, da se je ideja za nastanek tovrstne revije in \u0161ir\u0161e platforme porodila v obdobju pandemsko zaprtega in omejenega javnega udejstvovanja in zdru\u017eevanja, presegajo\u010d pogoje svojega nastanka pa postaja nova oblika predstavljanja, razstavljanja in reflektiranja sodobne umetni\u0161ke produkcije. Na\u0161o ekipo sestavljajo slovenski kuratorji in galeristi z razli\u010dnih kreativnih podro\u010dij. Na\u0161i partnerji so Ravnikar Gallery Space, Galerija Fotografija, zalo\u017eba Look Back and Laugh in Kino \u0160i\u0161ka z galerijo DobraVaga. Revijo in razstavni program oblikujejo kuratorke Hana \u010ceferin, Ajda Ana Kocutar in Lara Meja\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Scena v Sloveniji je po eni strani relativno majhna, a hkrati zasi\u010dena s \u0161tevilnimi akterji. Zakaj ste se odlo\u010dili za ustanovitev svoje institucije? V \u010dem se razlikuje od obstoje\u010dih? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za ustanovitev zavoda, izdajanje revije in raz\u0161iritev le-te v celostno platformo smo se odlo\u010dili v \u017eelji po vzpostavitvi novega prostora, nove platforme, ki bi svoje vsebine komunicirala v angle\u0161\u010dini in predstavila doma\u010do produkcijo v tujini, obenem pa delovala tudi kot povezovalni \u010dlen. Izkazalo se je namre\u010d, da v Sloveniji \u0161e nismo imeli revije ali podobne publikacije, ki bi predstavljala aktualno produkcijo mlaj\u0161e generacije umetnikov in umetnic, obenem pa bi bila dostopna tudi tujemu ob\u010dinstvu oz. bralstvu. V treh letih od izida prve \u0161tevilke revije se je izkazalo, da je interes za tak\u0161no vsebino zelo velik, tako pri nas kot drugod. Hkrati pa je ETC. postal dobrodo\u0161la platforma za mlaj\u0161e umetnice in umetnike, ki so jim predvsem javne institucije \u017eal dostopne v precej omejenem obsegu. <\/p>\n\n\n\n

Nadaljevanje prej\u0161njega vpra\u0161anja: kak\u0161ne so podrobnej\u0161e specifike va\u0161ega delovanja; kaj novega prina\u0161a va\u0161e delovanje na podro\u010dju?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u0161e delovanje je v prvi vrsti osredoto\u010deno na letno revijo, ki je letos iz\u0161la \u017ee tretji\u010d, vse \u0161tevilke pa so povpre\u010dnega obsega 250 strani. Revija izhaja v angle\u0161\u010dini, spremlja pa jo priloga slovenskih prevodov vseh besedil. Priprava vsake \u0161tevilke nam vzame veliko \u010dasa, saj nanjo gledamo kot na razstavo v tisku. Kolektiv revije izbere temo vsake \u0161tevilke in k sodelovanju povabi tudi gostujo\u010do kuratorko_ja, ki ima vpogled v druga umetni\u0161ka prizori\u0161\u010da (izven Slovenije), potem nas \u010daka izbor pribli\u017eno dvajsetih umetni\u0161kih projektov, z vsemi sodelujo\u010dimi umetnicami_ki ali umetni\u0161kimi kolektivi pa se spustimo v poglobljen razmislek o tem, kako njihov projekt najbolje predstaviti v formatu revije (izogibamo se goli fotodokumentaciji razstav in posku\u0161amo kar najbolje izkoristiti svoj medij). Ob tem poteka tudi izbor in priprava drugih vsebin v reviji, saj posku\u0161amo vsako izbrano temo osvetliti z drugih zornih kotov, kar poteka skozi intervjuje, eseje, reporta\u017ee z obiskov ateljejev, mnenja in druge rubrike, pri katerih si pu\u0161\u010damo svobodo, da jih vsaki\u010d znova prilagajamo, nadgrajujemo in dopolnjujemo. Po ali ob izidu \u0161tevilke se za\u010dne druga plat na\u0161ega dela in sicer razstavni cikel, s katerim \u017eelimo umetni\u0161ke projekte, predstavljene v reviji, ume\u0161\u010dati tudi v fizi\u010dne prostore, s tem produkcijsko prispevati k umetni\u0161kim praksam, \u0161iriti svojo platformo in s tem \u0161iriti tudi ob\u010dinstvo ter bralstvo revije. Posku\u0161amo se dr\u017eati modela, po katerem razstave letno prirejamo v Ljubljani, drugod po Sloveniji in v tujini. Kot pri osnovnem delovanju zavoda je tudi pri tem za nas klju\u010dnega pomena partnersko koprodukcijsko sodelovanje, po eni strani, ker tako nadome\u0161\u010damo manko lastnega prostora po drugi strani pa je za mlado organizacijo pomembna tudi podpora in promocija drugih, bolj uveljavljenih akterjev na umetni\u0161kem prizori\u0161\u010du.<\/p>\n\n\n\n

Novost, ki jo prina\u0161a na\u0161e delovanje je vzpostavitev nove platforme, ki se aktivno trudi presegati lokalne okvirje, pri tem pa deluje hibridno med fizi\u010dnim prostorom in tiskanim medijem, ki ga zaznamuje tudi specifi\u010dna \u201cbrez\u010dasnost\u201d, saj ne pokrivamo aktualnih dogodkov ali razstav pa\u010d pa skozi tematsko prizmo obravnavamo sodobno umetni\u0161ko produkcijo, jo na ta na\u010din mapiramo in posku\u0161amo povezovati \u0161ir\u0161o regijo, na katero se osredoto\u010damo.<\/p>\n\n\n\n

Kako ste formalno organizirani (dru\u0161tvo, zavod etc.)? Zakaj ta oblika institucionalnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

ETC. je formalno neprofitni zavod, katerega glavna dejavnost je zalo\u017eni\u0161tvo in organiziranje kulturnih dogodkov. Za tak\u0161no obliko organizacije smo se odlo\u010dili iz popolnoma prakti\u010dnih razlogov; \u017eeleli smo organizacijo, ki lahko deluje samostojno, a je obenem neprofitna. Ves zaslu\u017eek zavoda, tako od prodaje revij kot razpisov, se preusmeri v doseganje ciljev zavoda, izbolj\u0161anje dosedanjih dejavnosti in pla\u010dilo ljudi, ki snujejo program in njegovo izvedbo. Zavod se nam je zdel dovolj fleksibilna oblika delovanja, da lahko znotraj nje izvajamo program, ne funkcioniramo pa zares na \u010dlanstvu, kar je specifika dru\u0161tva. Vsem, ki se morda spopadajo z dilemo, ali ustanoviti zavod, dru\u0161tvo ali kaj drugega, iskreno priporo\u010damo vodi\u010de na spletni strani CNVOS, ki so bili nam v neizmerno pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Kako vidite splo\u0161ne razmere na va\u0161em podro\u010dju delovanja (drugi akterji, vzdu\u0161je na sceni, mre\u017eenje,…); kaj je ugodno, kaj neugodno? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot ste izpostavili \u017ee sami, ko ste omenili zasi\u010denost z razli\u010dnimi akterji, je scena pri nas precej razgibana. V Ljubljani je ogromno institucij, zelo veliko za tako majhno mesto, obenem pa cela plejada nevladnikov, galerij, zavodov in posameznih umetni\u0161kih iniciativ, ki pripravljajo raznolike programe a v resnici nagovarjajo podobno publiko. Prav to v\u010dasih vodi v tekmovalnost (posebej med institucijami in nevladniki oz. manj\u0161imi iniciativami), kar je kontraproduktivno. ETC. je bil ustanovljen tudi zaradi \u017eelje, da bi med sabo povezali razli\u010dne piske_ce, umetnice_ke, kriti\u010darke_ke, zato v svoj nabor pisnih prispevkov vedno vklju\u010dimo ne le ljudi iz podro\u010dja vizualne umetnosti, temve\u010d iz filma, literature, gledali\u0161\u010da, itd. \u017delimo si, da bi bilo v tako majhni dr\u017eavi ve\u010d sodelovanja in manj tekmovalnosti, prizadevamo pa si tudi za to, da se vklju\u010denost ne zgodi le na podlagi poznanstev in uslug, da je posledi\u010dno manj poudarka na mre\u017eenju, pa\u010d pa raje na dolgoro\u010dnih sodelovanjih, poglobljenemu delu in iskreni vzajemni podpori vseh akterjev. Sami smo imeli zelo raznolike izku\u0161nje, vendar nam brez podpore vseh organizacij, ki z nami sodelujejo, nikakor ne bi uspelo. <\/p>\n\n\n\n

Kdo je va\u0161a ciljna publika in kako jo dosegate?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u0161a ciljna publika je raznolika. Po eni strani po reviji posegajo tisti, ki so aktivni na podro\u010dju vizualne umetnosti, po drugi strani pa se trudimo, da so vsebine dovolj odprte, jasne in razumljive za kogarkoli. Ta krog \u0161irimo tudi z razstavami, ki smo jih do zdaj prirejali v najrazli\u010dnej\u0161ih prostorih – od javnih institucij do razstavnih prostorov nevladnih organizacij in zasebnih zavodov, za katere so zna\u010dilna bolj ali manj specifi\u010dna ob\u010dinstva. Pomemben vidik \u0161irjenja na\u0161ega ob\u010dinstva so tudi predstavitve revije v razli\u010dnih kontekstih (knji\u017eni sejmi, sejmi umetnosti, festivali doma in na tujem), od letos naprej pa tudi dogodke Ljubljana Art Weekend, ki se mu je kuratorski kolektiv ETC. za obdobje treh let pridru\u017eil v funkciji umetni\u0161kega vodstva. <\/p>\n\n\n\n

Kako ocenjujete dr\u017eavno podporo va\u0161emu sektorju? Ste njen dele\u017enik? \u010ca ja, kako (razpisi, projekti, \u2026). \u201cKaj je gnilega v sektorju\u201d? Kaj deluje dobro?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za leti 2023 in 2024 smo dele\u017eni podpore s strani Ministrstva za kulturo (projektno sofinanciranje) in Mestne ob\u010dine Ljubljana (2023 projektno sofinanciranje, 2024-2027 programsko sofinanciranje). Jeseni 2023 se je zavod uspe\u0161no potegoval na novem podpodro\u010dju razpisa za programsko sofinanciranje MOL: Mladike, namenjenemu mladim zavodom. Na ta na\u010din pridobljena sredstva (primerljiva z vsoto, za katero bi se sicer morali potegovati letno) tako lahko pomenijo osnovo na\u0161ega delovanja, ki pa jo moramo nujno dopolnjevati tudi z drugimi viri. Za nas je izziv pri pridobivanju javnih sredstev na\u0161a nekonvencionalna oblika delovanja na podro\u010dju vizualnih umetnosti. Na tem podro\u010dju je podpora usmerjena predvsem v razstavne programe ali festivale (pri \u010demer tisk pogosto eksplicitno ni financiran), na\u0161 na\u010din in ritem delovanja pa sta druga\u010dna. Na\u0161 fokus je revija, razstave jo dopolnjujejo, nadgrajujejo in \u0161irijo njen (mednarodni) doseg, pomembno vlogo pa igrajo tudi na\u0161e druge aktivnosti kot so pogovori, delavnice in drugi javni programi. Financiranja s strani JAK-a na \u017ealost ne moremo pridobiti, saj edini razpis namenjen umetni\u0161kim revijam zahteva vsaj dve letni publikaciji, za financiranje na podro\u010dju medijev nimamo dovolj velikega dosega ali dovolj a\u017eurnega poro\u010danja, financiranje fokusirano na razstavni program pa je za na\u0161e zmo\u017enosti precej iz\u010drpavajo\u010de, saj nimamo lastnega razstavnega prostora. Velik del pridobljenih sredstev tako namenimo za produkcijo razstav, kar je, v kolikor gre za produkcijsko podporo umetnicam in umetnikom, sicer spodbudno, \u017eal pa nam tak model ne omogo\u010da stabilne in primerne finan\u010dne kompenzacije o\u017eji ekipi revije, ki tako v celoten projekt vlaga ogromno nepla\u010danega dela. <\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ne so pomanjkljivosti v ureditvi podro\u010dja, na katerem delujete? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na podro\u010dju kulture za ve\u010dino nevladnikov podporo urejajo razpisi, tako na ob\u010dinski kot dr\u017eavni ravni, ti pa imajo seveda veliko prednosti in slabosti. Ena od najbolj o\u010ditnih slabosti je dejstvo, da se na ve\u010dino razpisov lahko prijavi\u0161 \u0161ele po dveh letih delovanja, kar je za mlade organizacije izredno zahtevno. To namre\u010d pomeni, da mora\u0161 dve leti ustvarjati program na minimalnih sredstvih, ki pa mora biti dovolj dober, da lahko po dveh letih kandidira\u0161 na razpisu za financiranje. Drugi minus, pri katerem v \u017eelji po izbolj\u0161anju najve\u010dkrat naletimo na gluha u\u0161esa, je birokratsko zahteven proces, ki je za mlade umetnike in umetnice pogosto pomeni, da morajo biti ve\u0161\u010di pisanja in birokracije. Sami smo se (predvsem v zadnji \u0161tevilki revije) veliko ukvarjali tudi z vpra\u0161anji hiperprodukcije in izgorelosti, ob tem pa se spra\u0161ujemo, kako delovati druga\u010de, kako izstopiti ali pa upo\u010dasniti neprekinjeni krog produkcije (v na\u0161em polju predvsem razstav), kako zagotoviti finan\u010dno vzdr\u017ene delovne procese, za katere je na voljo dovolj \u010dasa in sodelavcev. Prizadevamo si za oblikovanje lastnega programa, ki nam bo to omogo\u010dil.<\/p>\n\n\n\n

V uredni\u0161tvu kulturosfere zbiramo ideje za predstavitve zanimivih novih kolektivov! Z idejami nam pi\u0161ite na info@asociacija.si<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nadaljujemo s serijo predstavitve novih in zanimivih organizacij, kolektivov in drugih skupin na kulturnem podro\u010dju, ki zadnja leta bogatijo slovensko umetni\u0161ko sceno. Tokrat predstavljamo ETC., platformo za predstavljanje in promocijo sodobne slovenske umetni\u0161ke produkcije. V sklopu zavoda, kjer izdajajo letno revijo in organizirajo razstave, konference in druge prireditve deluje anga\u017eirana ekipa, ki si \u017eeli bolj\u0161e … Preberi ve\u010d o Poka\u017eimo umetnost! – Platforma ETC.<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22],"tags":[],"class_list":["post-9137","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9137","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9137"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9137\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9147,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9137\/revisions\/9147"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9137"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9137"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9137"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}