{"id":9113,"date":"2024-05-30T15:26:25","date_gmt":"2024-05-30T15:26:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=9113"},"modified":"2024-05-30T15:26:26","modified_gmt":"2024-05-30T15:26:26","slug":"asociacija-sprasuje-evropski-kandidati-odgovarjajo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2024\/05\/30\/asociacija-sprasuje-evropski-kandidati-odgovarjajo\/","title":{"rendered":"Asociacija spra\u0161uje, evropski kandidati odgovarjajo!"},"content":{"rendered":"\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Nada \u017dgank\/Bunker<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu Asociacija smo v pripravi na volitve v Evropski parlament 9. 6. 2024 vsem kandidatnim listam, ki kandidirajo za mesta med evropskimi poslanci poslali seznam vpra\u0161anj o nekaterih klju\u010dnih podro\u010djih Evropske kulturne politike. Vse kandidate smo prosili, da na vpra\u0161anja strnjeno odgovorijo in jim za odgovore dali dober teden \u010dasa.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Do objave \u010dlanka smo prejeli odzive 9 od 11 sodelujo\u010dih list, odgovorili nam niso iz strank SDS in Vesna. Morebitne kasnej\u0161e odgovore bomo bomo sproti dodajali v \u010dlanek in jih ustrezno ozna\u010dili. Odgovore kandidatnih list pri vsakem vpra\u0161anju objavljamo v enakem zaporedju, kot jih boste na\u0161li na svojih glasovnicah na dan volitev. <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

1. Kak\u0161no je va\u0161e stali\u0161\u010de o prora\u010dunu za kulturo v EU? Bi podprli njegovo podvojitev?<\/strong><\/h6>\n\n\n\n

1. Gibanje Svoboda<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prora\u010dun za kulturo v EU je v aktualnem ve\u010dletnem finan\u010dnem okviru spremenil smernice, ki  jih \u010drtajo nacionalni prora\u010duni. Za razliko od slednjih, ki prora\u010dune zni\u017eujejo, smo namre\u010d na evropski ravni za eno milijardo povi\u0161ali prora\u010dun krovnega programa Unije na podro\u010dju kulture \u2013 programa Ustvarjalna Evropa. Ta dvig je neposreden odraz prizadevanj evropskih poslank in poslancev, ki nam je kultura blizu in se zavedamo njenega pomena. Nedvomno bi, in tudi bom, podprla podvojitev prora\u010duna za kulturo. Ali bomo pri tem uspe\u0161ni, je v tem trenutku te\u017eko vedeti, vam pa zagotavljam, da v nobenem primeru ne bom podpirala zmanj\u0161anja prora\u010duna, ker to ne bi bilo skladno z mojimi stali\u0161\u010di. \u017de v aktualnem mandatu sem bila mo\u010dna zagovornica vi\u0161anja sredstev, in po ustanovitvi Sklada za okrevanje in odpornost smo v resoluciji o polo\u017eaju umetnikov in okrevanju kulturnega sektorja dr\u017eave \u010dlanice pozvali, da dva odstotka sredstev, ki jih iz sklada prejmejo, namenijo kulturi. In izjemno me veseli, da smo pri tem bili dokaj uspe\u0161ni, saj jih je 16 (dr\u017eav \u010dlanic) to zapisalo v njihove nacionalne na\u010drte za okrevanje in odpornost. Kljub temu pa kultura ostaja sektor, ki je vsakokrat prvi podvr\u017een prora\u010dunskim rezom, zato se bom proti temu aktivno borila tudi v naslednjem mandatu.<\/p>\n\n\n\n

4. DeSUS in Dobra dr\u017eava<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u010deloma da, vendar ob zelo jasnih ciljih in namenih kori\u0161\u010denja teh sredstev.<\/p>\n\n\n\n

5. Slovenska ljudska stranka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prora\u010dun Evropske unije za kulturo je del ve\u010dletnega finan\u010dnega okvira (VFO) za obdobje 2021-2027. Glavni vir financiranja je program “Ustvarjalna Evropa” s prora\u010dunom pribli\u017eno 2,44 milijarde evrov, ki podpira kulturni in ustvarjalni sektor. Poleg tega kulturni projekti lahko pridobijo sredstva tudi iz drugih virov, kot so:<\/p>\n\n\n\n

Evropski socialni sklad (ESF): Podpira izobra\u017eevanje in usposabljanje, vklju\u010dno s kulturnimi programi.<\/p>\n\n\n\n

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR): Financira infrastrukturne projekte, ki lahko vklju\u010dujejo kulturne objekte.<\/p>\n\n\n\n

Obzorje Evropa: Program za raziskave in inovacije, ki lahko vklju\u010duje kulturne projekte.<\/p>\n\n\n\n

Podpiramo podvojitev prora\u010duna za kulturo v EU, saj je kultura temelj evropske identitete in socialne kohezije. V \u010dasu okrevanja po pandemiji, zmanj\u0161evanju dr\u017eavnih sredstev in draginji je nujno podpreti kulturni sektor. Pove\u010danje prora\u010duna bi omogo\u010dilo ve\u010dji obseg in raznolikost projektov, spodbujalo medkulturni dialog, inovacije in digitalizacijo. Verjamem, da bi tak\u0161na nalo\u017eba dolgoro\u010dno pozitivno vplivala na gospodarstvo, ustvarjanje delovnih mest in krepitev evropske kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

6. Nova Slovenija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017delimo si, da bi bilo za kulturo namenjenih dovolj sredstev. V sedanjem mandatu Evropskega parlamenta smo v okviru Evropske ljudske stranke pripomogli k temu, da sredstva klju\u010dnega evropskega programa za spodbujanje kulture in avdiovizualnega sektorja \u2013 Ustvarjalna Evropa \u2013  v obdobju 2021-2027 zna\u0161ajo 2,44 milijarde evrov, torej dobro milijardo ve\u010d v primerjavi s preteklim obdobjem 2014-2020, ko so sredstva zna\u0161ala 1,47 milijarde evrov. A hkrati se moramo zavedati, da se v EU soo\u010damo z nara\u0161\u010dajo\u010dimi pritiski dr\u017eav \u010dlanic, ki so neto pla\u010dnice v evropski prora\u010dun, po zni\u017eevanju izdatkov, medtem ko se EU soo\u010da s \u0161tevilnimi izzivi. Zato bo potreben preudaren premislek in razprava, koliko in kaj bo mo\u017eno v razpravi o novem ve\u010dletnem finan\u010dnem okviru.<\/p>\n\n\n\n

7. Levica<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsekakor. V Levici si prizadevamo za pove\u010danje prora\u010duna za kulturo tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kljub temu, da je bil evropski prora\u010dun za kulturo v prej\u0161njem prora\u010dunskem ciklu rahlo pove\u010dan, smo mnenja, da ta \u0161e vedno ne zadostuje za ustrezno podporo sektorju, zlasti v lu\u010di izzivov, ki jih prina\u0161ajo posledice pandemije covid-19, inflacija, digitalizacija, okoljska kriza ipd. Kultura bi znotraj EU morala postati eden izmed klju\u010dnih stebrov spopadanja z globalnimi izzivi, zato si \u017eelimo, da bi bila v naslednjem mandatu na seznamu prioritet visoko uvr\u0161\u010dena. Za zagotavljanje trajnosti in odpornosti sektorja pa je seveda potrebna tudi zadostna, stabilna in dolgotrajna finan\u010dna podpora.<\/p>\n\n\n\n

8. Zeleni Slovenije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Podpiramo pove\u010danje prora\u010duna.<\/p>\n\n\n\n

9. Socialni demokrati<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DA. Kulturni sektor ima klju\u010dno vlogo pri gospodarskem razvoju Evropske unije. Prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, pove\u010duje konkuren\u010dnost in inovativnost ter izbolj\u0161uje globalno podobo EU. Kultura prispeva pribli\u017eno 4 % k BDP EU, vendar dr\u017eave \u010dlanice trenutno za kulturo namenjajo le 0,7 % svojega BDP. Podvojitev prora\u010duna za kulturo bi omogo\u010dila \u0161e ve\u010dji prispevek k gospodarskemu in dru\u017ebenemu razvoju ter pove\u010dala konkuren\u010dnost evropske kulture na globalni ravni. Socialni demokrati se bomo zavzemali za dosego tega cilja, saj verjamemo, da je ve\u010dje vlaganje v kulturo klju\u010dnega pomena za prihodnost EU.<\/p>\n\n\n\n

10. Resni.ca<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u0161e stali\u0161\u010de je, da je kultura temeljna sestavina nacionalne identitete in je dedi\u0161\u010dina, s katero moramo skrbno ravnati. Podpiramo primerno financiranje kulturnih projektov, ki ohranjajo in spodbujajo raznolikost ter bogastvo evropskih kultur. Glede podvojitve prora\u010duna za kulturo bi podprli pove\u010danje, \u010de bi to zagotovilo bolj\u0161o dostopnost in razvoj kulture tudi v manj razvitih regijah, pri tem pa bi zagovarjali transparentnost in u\u010dinkovitost porabe sredstev.<\/p>\n\n\n\n

11. Ni\u010d od tega<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsekakor bom podprla vsako zvi\u0161anje prora\u010duna za kulturo, najmanj podvojitev. Toliko \u010dasa sem delala v kulturi, da se mo\u010dno zavedam, kako pomembna je kulturna produkcija znotraj Evrope, saj je ohranjanje lastne identitete \u0161e kako pomembno, \u0161e posebej za majhne dr\u017eave, kot je Slovenija.<\/p>\n\n\n\n

2. Kako vidite prihodnost programov Ustvarjalna Evropa?<\/strong><\/h6>\n\n\n\n

1. Gibanje Svoboda<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Jaz prihodnost programov Ustvarjalna Evropa vidim samo v njihovem nadaljnjem razvoju. Velikokrat se nam zgodi, da ob hitrem \u017eivljenju in nenehnih spremembah pozabimo na pomen kulture in umetnosti za na\u0161o dru\u017ebo. Sama nisem nikoli pozabila njenega pomena in pomembne vloge za na\u0161o dru\u017ebo kot celoto, zato se \u017ee ves \u010das zavzemam za krepitev polo\u017eaja vseh, ki so aktivni na tem podro\u010dju. Tudi v prihodnjem mandatu se bom zavzemala tako za finan\u010dno okrepitev programa kot tudi za \u0161iritev njegove prepoznavnosti. <\/p>\n\n\n\n

4. DeSUS in Dobra dr\u017eava<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V kontekstu \u0161irjenja duha miru, sodelovanja, spoznavanj in sobivanja vseh prebivalcev EU.<\/p>\n\n\n\n

5. Slovenska ljudska stranka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri\u010dakujemo, da bo program “Ustvarjalna Evropa” \u0161e naprej klju\u010den za podporo kulturnim in ustvarjalnim projektom v EU. Prihodnost programa bo verjetno vklju\u010devala ve\u010djo digitalizacijo, vklju\u010devanje mladih in manj\u0161in, trajnostni razvoj, mednarodno sodelovanje ter prilagodljivost in odzivnost na spremenljive okoli\u0161\u010dine. Pomembno je, da program ostane prilagodljiv, inovativen in odziven na potrebe sektorja, da lahko u\u010dinkovito prispeva k razvoju evropske kulture in identitete.<\/p>\n\n\n\n

6. Nova Slovenija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Program ima pomembno vlogo pri podpori in razvoju kulturnega sektorja in umetnikov in tovrstno ciljno podporo bi bilo dobro ohraniti tudi po letu 2027.<\/p>\n\n\n\n

7. Levica<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Programi Ustvarjalne Evrope so klju\u010dni za podporo ustvarjalnosti in kulturi v Evropi, zato je pomembno, da se ohranjajo ter nadgrajujejo oziroma prilagajajo spremembam. Obenem pa ni smiselno, da se uvajajo ad hoc spremembe, ki lahko s svojo prenagljenostjo izrinejo skrbno zgrajen sistem, sploh na podro\u010dju digitalizacije. Zaskrbljeni smo ob nedavno napovedanih spremembah programa, ki pred ustvarjanje, umetnost in kreativnost posameznikov postavljajo tehnolo\u0161ke re\u0161itve in umetno inteligenco. Tehnolo\u0161kim re\u0161itvam se je seveda potrebno prilagajati, tudi zaradi ohranjanja konkuren\u010dnosti na globalnem trgu, a ne na ra\u010dun izvornega smisla kulture \u2013 ustvarjalnosti. \u017delimo si, da bi program \u0161e bolj intenzivno spodbujal raznolikost in zagotavljal enako obravnavo, predvsem na podro\u010dju jezikovne raznolikosti in dostopnosti. V tej lu\u010di se bomo zavzemali tudi za to, da bodo na EU ravni podprte specifike majhnih dr\u017eav, ter da se program ne razvija zgolj v smeri zdru\u017eevanja velikih projektov. Eden izmed osrednjih izzivov je tudi prepoznavnost programa in njegovega vpliva na kulturne in ustvarjalne sektorje po Evropi. Le z ustrezno vidnostjo lahko program nagovori potencialne zainteresirane dele\u017enike znotraj sektorja, pri \u010demer kulturni del programa znatno zaostaja za medijskim. Ob vsem tem pa je seveda bistveno zagotavljanje zadostnega financiranja, ustrezno prihodnost programa vidimo v pove\u010danju sredstev zanj.<\/p>\n\n\n\n

8. Zeleni Slovenije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ustvarjalna Evropa bi morala ostati vodilni instrument Evropske unije, ki je namenjen podpori evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Za marsikateri javni zavod ali nevladno organizacijo s podro\u010dja kulture je finan\u010dna podpora Ustvarjalne Evrope zelo pomemben vir financiranja kulturnih in umetni\u0161kih projektov, pomembna pridobitev pa je tudi spodbujanje sodelovanja s partnerji po Evropi.<\/p>\n\n\n\n

9. Socialni demokrati<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Programi Ustvarjalne Evrope so klju\u010dnega pomena za podporo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev po vsej Evropi. Z ve\u010djim financiranjem in integracijo teh programov bomo lahko uspe\u0161no naslavljali izzive, kot so digitalna transformacija, podnebne spremembe in socialna enakost. Krepitev teh programov bo omogo\u010dila ve\u010djo mednarodno sodelovanje, izmenjavo znanja in kulturne raznolikosti ter spodbudila inovativnost in konkuren\u010dnost evropske kulture na globalni ravni.<\/p>\n\n\n\n

Po podatkih Slu\u017ebe Evropskega parlamenta za raziskave bi lahko vsak evro, vlo\u017een v skupni ukrep EU, ki podpira ali dopolnjuje obstoje\u010de financiranje ustvarjalnega in kulturnega sektorja, potencialno ustvaril donos do 11 EUR BDP. Za vsak evro, vlo\u017een v Evropske prestolnice kulture, se povrne 8-10 \u20ac. Visoki multiplikatorji BDP so prepri\u010dljiv razlog za ve\u010djo dr\u017eavno podporo in zasebne nalo\u017ebe v CCSI, zlasti v primerjavi s kmetijstvom, ki sicer prispeva le 1,4 % k BDP EU, prejme 19 % skupnega prora\u010duna EU prek skupne kmetijske politike. Zato Socialni demokrati podpiramo prizadevanja Culture Action Europe za pove\u010danje sredstev EU za kulturne in ustvarjalne sektorje in industrije na 2 %. \u010ce bi EU pove\u010dala svoje izdatke za kulturo na 2 % (pribli\u017eno 24 milijard EUR) prora\u010duna ve\u010dletnega finan\u010dnega okvira, bi ukrep ustvaril 266 milijard EUR dodatnega BDP ali 38 milijard EUR letno.<\/p>\n\n\n\n

10. Resni.ca<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Program Ustvarjalna Evropa, ki je klju\u010dni instrument EU za podporo kulturi, medijem in sektorju avdiovizualnih umetnosti, vidimo kot vitalno orodje za spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter krepitev kulturnega dialoga znotraj Evrope in prav tako zunaj njenih meja. Podpiramo njegove cilje, kot je podpora umetni\u0161kim projektom, predvsem pa krepitev mednarodnega sodelovanja. Ukrepi programa, ki vklju\u010dujejo financiranje projektov, usposabljanje in mre\u017eenje, so klju\u010dni za razvoj in \u0161iritev kulturnega sektorja, pri \u010demer pa zagovarjamo tudi pove\u010dano osredoto\u010denost na dostopnost in enakost pri razdeljevanju sredstev.<\/p>\n\n\n\n

11. Ni\u010d od tega<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Program Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021-2027 ima na razpolago 2,44 milijarde evrov, torej je v tej lu\u010di izjemno pomemben, saj bo prispeval k okrevanju sektorja AV umetnosti, ter financiral digitalne in bolj trajnostne programe. Upam, da se bomo uspe\u0161no prijavili na razpise, ki bodo financirali na\u0161e filme, koprodukcije, ples in gledali\u0161\u010de ter druge kulturne produkcije, saj je znotraj EU izjemnega pomena, da krepimo kulturno in jezikovno raznolikost. \u017delim si tudi, da bodo ta sredstva pripomogla k digitalizaciji na\u0161ih starih filmov iz arhivov, da ne bodo podlegli uni\u010denju.<\/p>\n\n\n\n

3. Kak\u0161na bi morala biti vloga Evropske unije pri ureditvi statusa za umetnike in kulturne delavce? Kako gledate na polo\u017eaj umetnikov v na\u0161i nacionalni ureditvi?<\/strong><\/h6>\n\n\n\n

1. Gibanje Svoboda<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Osebno menim, da bi potrebovali poenoten status oz. zaposlitveni status umetnikov v EU. Potreba po skupni ureditvi izhaja iz dejstva, da je kulturni in umetni\u0161ki sektor eden izmed najbolj mobilnih sektorjev znotraj Unije. Pogosta mobilnost umetnikov med dr\u017eavami \u010dlanicami bi potrebovala usklajen evropski odgovor v obliki enotnega statusa umetnika, ki bi jim omogo\u010dal enake pogoje v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah in jim znotraj njih zagotavljal tudi ustrezno socialno varnost. Trenutno namre\u010d velja, da zaradi neenotne obravnave pogosto umetniki in kulturniki pla\u010dujejo prispevke v ve\u010d dr\u017eavah hkrati, a so kljub temu podvr\u017eeni ote\u017eenemu dostopu do socialne varnosti. Ob tem pa moramo upo\u0161tevati, da kultura in ustvarjalni sektor predstavljata izredno netipi\u010den sektor, sestavljen iz majhnih struktur in brez rednih dohodkov, kar \u017eal ne predstavlja dolgoro\u010dne stabilnosti in polnega socialnega varstva. Temu pritrjuje tudi podatek, da je v tem sektorju kar dvakrat ve\u010d samozaposlenih kot v ostalih sektorjih (32 % v primerjavi s 14 %), poleg tega pa so podvr\u017eeni tudi drugim atipi\u010dnim oblikam zaposlitve. Slovenija pri tem ni izjema, saj imajo umetniki mo\u017enost priznavanja statusa samozaposlenih, kot ga dolo\u010data ZUJIK in Uredba samozaposlenih v kulturi. Prej omenjeni poslanci, ki smo izborili pove\u010danje prora\u010duna za Ustvarjalno Evropo,  se zavedamo, da potrebujemo poenoten status umetnikov, zato smo tudi oblikovali in sprejeli zakonodajno resolucijo o ureditvi njihovega polo\u017eaja (za to resolucijo sem bila tudi poro\u010devalka v imenu svoje politi\u010dne skupine). Resda EU na tem podro\u010dju nima pristojnosti, a me to ne bo zaustavilo in si bom \u0161e naprej prizadevala, da se to \u010dim prej uredi.<\/p>\n\n\n\n

4. DeSUS in Dobra dr\u017eava<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsekakor je ustrezna ureditev statusov in s tem mo\u017enosti za svobodno in ustvarjalno delo umetnikov in kulturnih delavcev zelo pomembna, saj bo brez tega postala na\u0161a EU in tudi nacionalna krajina duhovno siroma\u0161na.<\/p>\n\n\n\n

5. Slovenska ljudska stranka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vloga Evropske unije pri urejanju statusa za umetnike in kulturne delavce bi morala biti vodenje prizadevanj za ustvarjanje enakih pogojev in pravic za delavce v kulturnem sektorju v vseh \u010dlanicah. To bi vklju\u010devalo uvedbo standardiziranih pravil glede socialne varnosti, zdravstvenega zavarovanja, dostopa do pokojninskih in drugih socialnih ugodnosti ter zagotavljanje dostojnega pla\u010dila za njihovo delo. Glede na nacionalno ureditev v Sloveniji, bi se morali osredoto\u010diti na izbolj\u0161anje statusa umetnikov in kulturnih delavcev, zagotavljanje ustrezne socialne varnosti, dostopa do sofinanciranja, promocije kulturnih projektov ter spodbujanja kulturne ustvarjalnosti in inovacij. Pomembno je tudi, da se vzpostavi dialog med umetniki, kulturnimi institucijami in vladnimi organi za oblikovanje strategije in politik, ki bodo bolje odra\u017eale potrebe in interese kulturnega sektorja. Nujno je obravnavati tudi obstoje\u010de izzive, s katerimi se soo\u010dajo na\u0161i ustvarjalci. Predolgo \u010dakanje na odzive Ministrstva na njihove vloge o statusih, odlo\u010dbe o dodeljenih sredstvih, birokratsko obse\u017eni postopki ter zelo nestabilni in nepredvidljivi pogoji za delo, zmanj\u0161ujejo kreativnost in ustvarjalnost na\u0161ih umetnikov.<\/p>\n\n\n\n

6. Nova Slovenija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vlogo EU vidimo najprej v zagotavljanju platform za sodelovanje in izmenjavo izku\u0161enj o dobrih praksah, ki jih lahko dr\u017eave \u010dlanice prenesejo v prakse svojih dr\u017eav. Na polo\u017eaj umetnikov in kulturnih delavcev pa pozitivno vpliva tudi spo\u0161tovanje \u017ee sprejetih zakonov od varstva pri delu, delovnega \u010dasa, do javnega naro\u010danja in podobno. Naloga Evropske komisije je, da pozorno spremlja in ukrepa, \u010de evropska zakonodaja ni ustrezno prene\u0161ena.<\/p>\n\n\n\n

Kar zadeva nacionalno ureditev glede samozaposlenih v kulturi pa menimo, da bi bilo treba njihov materialni polo\u017eaj izbolj\u0161ati, obenem pa uvesti lo\u010dnico med spodbujanjem vrhunskosti, kakovosti in socialnim korektivom pri pla\u010dilu prispevkov.<\/p>\n\n\n\n

7. Levica<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eave \u010dlanice so suverene pri sprejemanju nacionalnih ukrepov za izbolj\u0161anje delovnih pogojev za umetnike in kulturne delavce, a kljub temu toplo pozdravljamo morebitne dodatne ukrepe in re\u0161itve na EU ravni, kot tudi izmenjavo dobrih praks. V prej\u0161njem Delovnem na\u010drtu za kulturo (2019\u20132022) je skupina strokovnjakov dr\u017eav \u010dlanic EU za odprto metodo koordinacije (OMK) obravnavala status in delovne pogoje umetnikov ter kulturnih in ustvarjalnih delavcev in veseli nas, da ta tema \u0161e naprej ostaja med prioritetnimi tudi v trenutnem delovnem na\u010drtu (2023\u20132026). Vsekakor je treba problematiko nenehno naslavljati in tudi na EU ravni iskati najbolj\u0161e re\u0161itve ter deliti dobre prakse. Status samozaposlenih v kulturi v Sloveniji je dedi\u0161\u010dina jugoslovanske ureditve in je urejen bolje kot v drugih evropskih dr\u017eavah, je pa podro\u010dje v zadnjih desetletjih postalo izjemno prekarizirano, zato skoraj tretjina samozaposlenih \u017eivi pod pragom rev\u0161\u010dine. Tudi sama sem bila vrsto let samozaposlena v kulturi, zato vem, s kak\u0161nimi te\u017eavami se samozaposleni soo\u010dajo. Levica si je prizadevala, da je sistemska prenova statusa samozaposlenih v kulturi vpisana v koalicijsko pogodbo in verjamem, da bo pristojno ministrstvo z ukrepi in reformami podro\u010dje uspe\u0161no preoblikovalo.<\/p>\n\n\n\n

8. Zeleni Slovenije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eave \u010dlanice so odgovorne za svoje lastne kulturne politike, tako da menimo, da mora vpra\u0161anje statusa umetnikov urediti Slovenija sama, Evropska unija pa lahko pomaga pri podpori umetnikom s \u0161tipendijami in projektnimi razpisi. Problem Slovenije vidimo v pomanjkanju sredstev za kulturo in posledi\u010dno se to pozna tudi pri polo\u017eaju umetnikov. Slovenija je ena redkih dr\u017eav, ki umetnikom iz dr\u017eavnega prora\u010duna pla\u010duje prispevke za socialno varnost, dodatna sredstva pa so po na\u0161em mnenju potrebna pri sofinanciranje programov in projektov, saj umetniki predvsem potrebujejo finan\u010dne mo\u017enosti za svoje ustvarjanje. Umetnost in kultura sta klju\u010dna za dru\u017ebeni razvoj in identiteto, zato moramo vlagati v pogoje, ki omogo\u010dajo umetnikom stabilno in dostojno \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n

9. Socialni demokrati<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Evropska unija bi morala igrati klju\u010dno vlogo pri vzpostavljanju enotnih standardov in smernic za status umetnikov in kulturnih delavcev. To vklju\u010duje zagotovitev dostopa do socialne varnosti, pokojnin, zdravstvenega zavarovanja in pravic intelektualne lastnine. Na nacionalni ravni je nujno izbolj\u0161ati zakonodajo in prakse, ki bi bolje za\u0161\u010ditile pravice umetnikov in kulturnih delavcev, vklju\u010dno z bolj\u0161imi delovnimi pogoji in finan\u010dno stabilnostjo. Socialni demokrati se zavzemamo za izbolj\u0161anje polo\u017eaja umetnikov v Sloveniji z uvedbo konkretnih ukrepov:  Pove\u010dati \u0161tevilo \u0161tipendij in zagotavljati \u0161tipendijske spodbude za vse starostne skupine ustvarjalcev; krepiti polo\u017eaj samozaposlenih v kulturi z ustrezno na\u010drtovano in podprto karierno dinamiko, okrepitvijo polo\u017eaja samozaposlenih pred in po upokojitvi ter uvedbo drsnega cenzusa; urediti in krepiti zdravstveno varstvo za samozaposlene v kulturi – nadomestilo tudi v primeru po\u0161kodb na ali izven delovnega mesta.<\/p>\n\n\n\n

10. Resni.ca<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ob upo\u0161tevanju na\u0161ega zagovarjanja suverenizma in na\u0161e zaveze k prepre\u010devanju zlorab socialnih transferjev, je na\u0161a vizija za ureditev statusa umetnikov in kulturnih delavcev jasna. Evropska unija bi morala podpirati dr\u017eave \u010dlanice pri vzpostavljanju jasnih in strogih kriterijev za priznanje statusa umetnika, ki zagotavljajo, da so podpore usmerjene k tistim, ki dejansko prispevajo h kulturi in umetnosti. Menimo, da bi morale biti nacionalne politike usmerjene v ustvarjanje stabilnega in pravi\u010dnega okolja za umetnike, ki resni\u010dno spodbuja njihovo delo in prispevek k dru\u017ebi, hkrati pa prepre\u010duje izkori\u0161\u010danje sistema. To vklju\u010duje ustrezno vrednotenje umetni\u0161kih dose\u017ekov in njihovih ekonomskih prispevkov ter zagotavljanje, da so socialni transferji na voljo le tistim, ki izpolnjujejo te pogoje. Umetniki morajo imeti dostop do pravi\u010dnih pla\u010dil in socialne varnosti, vendar je potrebno uvesti stroge mehanizme preverjanja, ki prepre\u010dujejo morebitne zlorabe.<\/p>\n\n\n\n

11. Ni\u010d od tega<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Status samozaposlenih v kulturi je izjemno te\u017eek in mnogi so v \u010dasu Covida opustili dejavnost, s \u010dimer je bila povzro\u010dena ogromna \u0161koda kulturnemu sektorju. Samozaposleni so sami sebi delodajalci in delojemalci in zato nimajo prav nobene za\u0161\u010dite.  Njihov status bi se moral urediti tako, da bi zagotovljal vsaj minimalno varnost, na kar smo opozarjali \u017ee leta. Ureditev mo\u017enosti bolni\u0161kega stale\u017ea, dopusta in pravic, ki izhajajo iz dela je nujna. Zato se bom zavzemala tudi na ravni EU, saj to problematiko dobro poznam in se zavedam, da jo najla\u017eje re\u0161ujemo skupaj. Zavzemala se bom tudi za uvedbo neke vrste UTD za ustvarjalce z statusom samozaposlenega v kulturi, ki jim bo omogo\u010dil pre\u017eivetje tudi v \u010dasu, ko ne dobijo dela.<\/p>\n\n\n\n

4. Ali podpirate dodatna sredstva za izpolnjevanje cilja bolj trajnostne in zelene kulturne produkcije, ki jo od prijaviteljev \u017ee zahtevajo programi oz. razpisi EU?<\/strong><\/h6>\n\n\n\n

1. Gibanje Svoboda<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da. Kultura in ustvarjalni sektorji predstavljajo velik del evropskega gospodarstva. Zadnji podatki iz leta 2022 ka\u017eejo, da je bilo v sektorju zaposlenih 7,7 milijona ljudi in predstavljali 4,2 % BDP celotne EU in en odstotek vseh splo\u0161nih javnofinan\u010dnih odhodkov. Gre torej za izjemno velik sektor, ki lahko mo\u010dno pripomore skupnim prizadevanjem tako doseganjem cilja varovanja okolja, za\u0161\u010dite \u010diste vode, \u010distega zraka in zdrave, varne hrane kot tudi \u0161irjenju zavedanja in ozave\u0161\u010danja prebivalk in prebivalcev o pomenu trajnostnega razvoja dru\u017ebe. <\/p>\n\n\n\n

4. DeSUS in Dobra dr\u017eava<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da.<\/p>\n\n\n\n

5. Slovenska ljudska stranka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zelene kulturne produkcije se nana\u0161ajo na prakse, procese in projekte v kulturnem sektorju, ki so osredoto\u010deni na varstvo okolja, trajnostni razvoj in zmanj\u0161evanje vpliva na podnebne spremembe. To vklju\u010duje razli\u010dne dejavnosti, kot so uporaba okolju prijaznih materialov, energetska u\u010dinkovitost, zmanj\u0161anje oglji\u010dnega odtisa, recikliranje, podpora lokalni in trajnostni pridelavi ter ozave\u0161\u010danje o okoljskih izzivih in re\u0161itvah. Programi in razpisi EU, ki zahtevajo trajnostne pristope k kulturni produkciji, so korak v pravo smer. Pomembno je, da Evropska unija prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju zelene kulturne produkcije in zagotovi ustrezna sredstva ter podporo za tovrstne pobude. Dodatna sredstva bi omogo\u010dila bolj\u0161e izvajanje teh ciljev in spodbudila ustvarjalce k vklju\u010devanju okoljskih in trajnostnih vidikov v svoje projekte. Tudi s tem bomo ustvarili bolj trajnostno in odgovorno kulturno okolje ter prispevali k ohranjanju okolja za prihodnje generacije.<\/p>\n\n\n\n

6. Nova Slovenija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

S podnebnimi izzivi se bomo lahko uspe\u0161no soo\u010dili le, \u010de bo trajnostno delovanje vklju\u010deno v vse vidike na\u0161ega dela in \u017eivljenja. Vendar pa to ne sme povzro\u010diti novih te\u017eav, zato zagovarjamo preudaren zeleni prehod, ki bo posameznikom in podjetjem pomagal pri prilagajanju. To velja tudi za podro\u010dje kulture. Vendar pa pri razpisih t. i. zelene komponente ne smejo zasen\u010diti kakovosti kulturnih programov.<\/p>\n\n\n\n

7. Levica<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dodatna sredstva za izpolnjevanje cilja bolj trajnostne in zelene kulturne produkcije podpiramo, nujno pa je potrebno ob uvajanju novih ukrepov upo\u0161tevati specifike vseh dr\u017eav, predvsem manj\u0161ih. Tako se je na primer pri dodatnih za zeleno mobilnost potrebno zavedati, da nimajo vse dr\u017eave \u010dlanice enako razvitih pogojev za trajnostno potovanje, tako kot nimajo vse dr\u017eave enakih pogojev za izvajanje trajnostne kulturne produkcije. V tem smislu se moramo nujno izogniti diskriminaciji na podlagi nezadostne razvitosti ali dostopnosti.<\/p>\n\n\n\n

8. Zeleni Slovenije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da, podpiramo dodatna sredstva za izpolnjevanje cilja bolj trajnostne in zelene kulturne produkcije, kot to zahtevajo programi in razpisi EU.<\/p>\n\n\n\n

9. Socialni demokrati<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DA. Dodatna sredstva za trajnostno in zeleno kulturno produkcijo so nujna za izpolnitev okoljskih ciljev EU. Kulturna produkcija, ki upo\u0161teva trajnostne prakse, lahko pomembno prispeva k zmanj\u0161anju okoljskega odtisa. Podpora zelenim iniciativam v kulturi bo pripomogla k ozave\u0161\u010danju javnosti o pomenu trajnosti ter spodbudila inovativne re\u0161itve in prakse v celotni kulturni in ustvarjalnem sektorju.<\/p>\n\n\n\n

10. Resni.ca<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ne podpiramo avtomati\u010dnega dodajanja dodatnih sredstev za cilje, ki jih diktira zelena agenda, \u0161e posebej v povezavi s kulturnimi dejavnostmi. Menimo, da morajo biti investicije v trajnostne prakse v kulturi smiselne, ekonomsko upravi\u010dene in prilagojene realnim potrebam na\u0161ega kulturnega sektorja, ne pa zgolj odziv na zunanje politi\u010dne pritiske.<\/p>\n\n\n\n

11. Ni\u010d od tega<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Podpiram tudi cilje bolj trajnostne in zelene kulturne produkcije, predvsem zato, ker so vsi razpisi opremljeni s to zahtevo. Intimno pa menim, da je kultura sama po sebi najbolj trajnostna panoga, ki v svojem bistvu ne proizvaja smeti, vsaj v ekolo\u0161kem smislu ne.<\/p>\n\n\n\n

5. Kak\u0161no je va\u0161e stali\u0161\u010de o krepitvi medsektorskega povezovanja kulture na ravni EU v kontekstu novih globalnih izzivov?<\/strong><\/h6>\n\n\n\n

1. Gibanje Svoboda<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Medsektorsko povezovanje je en izmed treh stebrov Ustvarjalne Evrope in s tem klju\u010den cilj omenjenega programa. Smo pa ravno v tem mandatu ustanovili Nov evropski Bauhaus, ki deluje od januarja 2021 in predstavlja ustvarjalni, interdisciplinarni projekt v obliki zbirali\u0161\u010da in prostorov za oblikovanje na\u010dinov bivanja za prihodnost. V svojem bistvu pooseblja ravno medsektorsko povezovanje, saj gre za sti\u010di\u0161\u010de umetnosti, kulture, znanosti in tehnologije, ki bo skladno s prizadevanji oblikovanja trajnostne dru\u017ebe spodbujal dialog med razli\u010dnimi sektorji, dejavnostmi, kulturami, spoli in starostnimi skupinami, usmerjen v trajnostne re\u0161itve za spo\u0161tovanje ekosistemov planeta. In nenazadnje, kot sem omenila \u017ee pri prej\u0161njem odgovoru, to potrebujemo tudi zaradi ozave\u0161\u010danja in vklju\u010devanja javnosti v sam proces zagotavljanja trajnostne dru\u017ebe, da bodo lahko iz prve roke izkusili, kaj to v resnici pomeni.<\/p>\n\n\n\n

4. DeSUS in Dobra dr\u017eava<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsekakor je to potrebno in dobrodo\u0161lo, saj se bo na tak\u0161en na\u010din lahko ustrezneje in u\u010dinkoviteje uporabilo sredstva, ki so\/bodo na voljo.<\/p>\n\n\n\n

5. Slovenska ljudska stranka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Globalni izzivi, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalna transformacija in dru\u017ebene neenakosti, zahtevajo celovite in inovativne pristope, ki presegajo posamezna podro\u010dja delovanja. Kulturni sektor ima pomembno vlogo pri oblikovanju odzivov na te izzive, saj ima mo\u010d pri oblikovanju identitet, spodbujanju dialoga, izobra\u017eevanju in spremembi dru\u017ebenih norm. Krepitev medsektorskega povezovanja kulture na ravni EU mora obsegati spodbujanje sodelovanja med kulturnim sektorjem in drugimi sektorji, kot so znanost, izobra\u017eevanje, gospodarstvo, okolje in socialna politika. S tem se lahko dose\u017eejo sinergije in ustvari multidisciplinarni pristop k re\u0161evanju kompleksnih izzivov. Krepitvi medsektorskega povezovanja kulture bi morali nameniti ve\u010d pozornosti in sredstev, saj lahko le tako u\u010dinkovito naslovimo nove globalne izzive in oblikujemo bolj trajnostno, vklju\u010dujo\u010do in ustvarjalno dru\u017ebo za prihodnje generacije. Ob tem pa moramo z najve\u010djo mero skrbnosti ohranjati in negovati bogastvo slovenske kulture, vklju\u010dno z vero in kulturno dedi\u0161\u010dino, saj ta prispeva k edinstvenosti evropske kulturne krajine ter krepitvi evropske identitete. Pomembno je, da spo\u0161tujemo in negujemo kulturno raznolikost ter spodbujamo dialog med kulturami, kar je osnova bolj enotne in razumevajo\u010de dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

6. Nova Slovenija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povezovanje in sodelovanje nas bogati in omogo\u010da, da druge seznanimo s svojo kulturo in izvemo ve\u010d o njih. Pomaga nam, da bolje razumemo drug drugega, to pa prina\u0161a koristi tudi na drugih podro\u010djih sodelovanja, ne le na kulturnem.<\/p>\n\n\n\n

7. Levica<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Krepitev medsektorskega povezovanja kulture na ravni EU je poglavitnega pomena v kontekstu novih globalnih izzivov. Zavedamo se, da je kultura bistvenega pomena za re\u0161evanje \u0161tevilnih dru\u017ebenih, okoljskih in ekonomskih problemov ter podpiramo vse ukrepe, ki spodbujajo povezovanje in sodelovanje med razli\u010dnimi sektorji na evropski ravni. Trenutno znotraj Delovnega na\u010drta za kulturo 2023\u20132026 deluje ve\u010d skupin odprte metode koordinacije (npr. zdravje, okoljske spremembe v navezavi s kulturo), v katerih sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Na predlog Slovenije se je med prioritete trenutnega delovnega na\u010drta uvrstila tudi krepitev kulture v zunanjih odnosih EU. \u017delimo si, da bi se kultura \u0161e naprej medsektorsko povezovala in bi bila v naslednjem mandatu EU na seznamu prioritet visoko uvr\u0161\u010dena ter obravnavana kot javno dobro.<\/p>\n\n\n\n

8. Zeleni Slovenije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povezovanje razli\u010dnih sektorjev prispeva k ve\u010dji inovativnosti, ustvarjalnosti in dru\u017ebeni koheziji, kar krepi evropsko identiteto in prispeva k trajnostnemu razvoju. Verjamemo, da lahko kultura, kot povezovalni element, igra pomembno vlogo pri oblikovanju bolj vklju\u010dujo\u010de, odporne in uspe\u0161ne Evrope.<\/p>\n\n\n\n

9. Socialni demokrati<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Krepitev medsektorskega povezovanja kulture je klju\u010dna za soo\u010danje z novimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, digitalna transformacija in dru\u017ebena neenakost. Sodelovanje med kulturnimi sektorji in drugimi podro\u010dji, kot so izobra\u017eevanje, tehnologija, znanost in gospodarstvo, bo omogo\u010dilo celovitej\u0161e in inovativnej\u0161e re\u0161itve. Evropska unija bi morala podpirati in spodbujati tovrstno povezovanje, saj bo prispevalo k ve\u010dji odpornosti, kreativnosti in konkuren\u010dnosti evropske dru\u017ebe. Socialni demokrati bomo delovali v smeri pove\u010danja prora\u010duna za kulturo na ravni EU ter spodbujanja medsektorskega sodelovanja za trajnostno prihodnost.<\/p>\n\n\n\n

10. Resni.ca<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u0161e stali\u0161\u010de je, da mora biti medsektorsko povezovanje kulture na ravni EU usmerjeno tako, da podpira in krepi kulturno identiteto vsake dr\u017eave \u010dlanice, hkrati pa omogo\u010da sodelovanje, ki spodbuja skupne interese in re\u0161uje globalne izzive. Poudarjamo pomen ohranjanja kulturne suverenosti vsake dr\u017eave, kar pomeni, da morajo imeti dr\u017eave mo\u017enost samostojno odlo\u010dati, kako bodo njihove kulture predstavljene in integrirane v \u0161ir\u0161e evropske in globalne iniciative. Podpiramo medsektorsko sodelovanje, ki spodbuja izmenjavo znanja, sodelovanje pri skupnih projektih, ki so lahko v korist vseh, brez da bi to ogrozilo avtenti\u010dnost in samobitnost narodnih kultur. Menimo, da je klju\u010dno vzpostaviti ravnote\u017eje med globalnim sodelovanjem in za\u0161\u010dito lokalnih kulturnih izro\u010dil, ki so, kot smo v za\u010detku poudarili, temelj nacionalne identitete. V \u010dasu globalnih izzivov, kot so digitalizacija, migracije in ekolo\u0161ke spremembe, je medsektorsko povezovanje pomembno v smislu povezovanja in integracije. Vendar mora to povezovanje vedno spo\u0161tovati in promovirati kulturno raznolikost, neodvisnost in enakopravnost dr\u017eav \u010dlanic. Na\u0161 cilj je povezati sektorje, ki morajo biti v teh spreminjajo\u010dih se \u010dasih utrjeni in vitalni ter obenem edinstveni.<\/p>\n\n\n\n

11. Ni\u010d od tega<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Medsektorsko povezovanje je nujno, saj ima kultura brez tega mnogo manj\u0161i domet. V veliko pomo\u010d kulturni produkciji bi bilo, \u010de bi se povezala z gospodarstvom, turizmom, infrastrukturnimi projekti, s \u0161olstvom, znanostjo…kultura lahko obogati prav vsak sektor in mu da posebno dodano vrednost, hkrati pa kulturna produkcija pridobi ve\u010djo prepoznavnost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V dru\u0161tvu Asociacija smo v pripravi na volitve v Evropski parlament 9. 6. 2024 vsem kandidatnim listam, ki kandidirajo za mesta med evropskimi poslanci poslali seznam vpra\u0161anj o nekaterih klju\u010dnih podro\u010djih Evropske kulturne politike. Vse kandidate smo prosili, da na vpra\u0161anja strnjeno odgovorijo in jim za odgovore dali dober teden \u010dasa. Do objave \u010dlanka smo … Preberi ve\u010d o Asociacija spra\u0161uje, evropski kandidati odgovarjajo!<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,16,12,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-9113","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-mednarodno","category-medsektorsko-povezovanje","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9113","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9113"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9113\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9144,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9113\/revisions\/9144"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9113"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9113"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9113"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}