{"id":8992,"date":"2024-03-29T12:07:12","date_gmt":"2024-03-29T12:07:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=8992"},"modified":"2024-03-30T07:42:21","modified_gmt":"2024-03-30T07:42:21","slug":"prenovimo-bivanje-sticisce-kajza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2024\/03\/29\/prenovimo-bivanje-sticisce-kajza\/","title":{"rendered":"Prenovimo bivanje! – Sti\u010di\u0161\u010de Kaj\u017ea"},"content":{"rendered":"\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Kaj\u017ea<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V kulturosferi za\u010denjamo novo rubriko predstavitve zanimivih novih nevladnih kolektivov na podro\u010dju kulture, ki so v zadnjih letih vzniknili na na\u0161ih tleh. Tokrat predstavljamo Kaj\u017eo, kjer se opisujejo kot sti\u010di\u0161\u010de za prenovo in trajnostne oblike bivanja. So predvsem platforma, v kateri se povezujejo strokovnjaki in navdu\u0161enci nad arhitekturno prenovo, mojstri obrtnike, inovativni tehnologi, varuhi dedi\u0161\u010dine in lokalne skupnosti, okoljevarstveniki, zakonodajalci, poljedelci, kulturniki in znanstveniki.\u00a0<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Njihov cilj je biti generator idej o druga\u010dnih, bolj trajnostnih na\u010dinih bivanja. Zanimajo jih permakultura, dru\u017ebeno odgovorna gradnja, mo\u017enosti za revitalizacijo pode\u017eelja, mo\u017enosti za sooblikovanje mesta in dolgoro\u010dno sobivanje z naravo. Predvsem pa je Kaj\u017ea plod spo\u0161tovanja in ljubezni do skupne arhitekturne, kulturne in naravne dedi\u0161\u010dine. Delujejo v prepri\u010danju, da vsi ti parametri niso nujno v navzkri\u017eju, temve\u010d da jih je mogo\u010de s pametnim razmislekom in pravo mero empatije spojiti. Z predstavniki Kaj\u017ee se je pogovarjal kulturosferin novinar Matja\u017e Zorec.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Kaj je Kaj\u017ea?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kaj\u017ea je nevladna organizacija, namenjena promociji, izobra\u017eevanju ter kriti\u010dnemu vrednotenju v zvezi s trajnostno gradnjo, revitalizacijo pode\u017eelja in arhitekturno prenovo. Glavni del delovanja na\u0161ega zavoda predstavlja portal Kaj\u017ea (www.kajza.si), ki zdru\u017euje strokovnjake s podro\u010dja urejanja prostora, izvajalce, konservatorje, arhitekte, investitorje in navdu\u0161ence nad prenovo. Na portalu se objavljajo informativni avtorski \u010dlanki v obliki prakti\u010dnih nasvetov, pogovorov z relevantnimi strokovnjaki, predstavitev referen\u010dnih primerov prenov ter razmislekov o aktualni situaciji pri nas. <\/p>\n\n\n\n

Poleg spletnih vsebin Kaj\u017ea organizira dogodke, razstave, delavnice in predavanja. Zelo pomemben se nam zdi neposreden stik med ljudmi, zato zelo radi prirejamo pogovorne ve\u010dere, namenjene razmisleku o razli\u010dnih aktualnih temah v zvezi z dedi\u0161\u010dino, naravno gradnjo in arhitekturo. Lani smo pripravili uspe\u0161no razstavo o vizijah za arhitekturo v prihodnosti, ki je bila na ogled v Ljubljani in potem \u0161e v Mariboru, v okviru te razstave pa je potekala tudi mednarodna delavnica. Leto pred tem smo gostili oblikovalsko delavnico na kozolcu toplarju, kjer smo pripravili razstavo stanovanjskih prenov v Alpah. En segment na\u0161e dejavnosti pa predstavlja tudi individualno svetovanje lastnikom starih hi\u0161: ti pri nas dobijo prve informacije o tem, kako se smotrno lotiti prenove svojega objekta. <\/p>\n\n\n\n

Scena v Sloveniji je po eni strani relativno majhna, a hkrati nasi\u010dena. Zakaj ste se odlo\u010dili za ustanovitev svoje institucije? V \u010dem se razlikuje od obstoje\u010dih?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ustanovna \u010dlanica ekipe sem bila \u017ee pred tem dejavna na podro\u010dju arhitekturne teorije in publicistike, zaradi \u010desar vem, da na podro\u010dju, ki nas zanima, vlada pomanjkanje. Imamo Zavod za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine, ki bdi nad nekaterimi prenovami, vendar njegova prva naloga ni raz\u0161irjanje zanimanja za prenovo oziroma ozave\u0161\u010danje javnosti, prav tako nima odgovornosti do objektov, ki niso vpisani v Register kulturne dedi\u0161\u010dine. Pri Kaj\u017ei nas zanimajo tudi \u2013 ali celo predvsem \u2013 stavbe, ki niso za\u0161\u010ditene kot kulturna dedi\u0161\u010dina, pa vseeno predstavljajo pomemben identitetni gradnik na\u0161ega obmo\u010dja. Tudi nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s kulturno dedi\u0161\u010dino, ni malo, da ne govorimo o arhitekturnih podjetjih, ki se ukvarjajo s prenovo; vendar pa se izmed njih vsak ukvarja s svojim majhnim vrti\u010dkom, nih\u010de ne deluje povezovalno. Kaj\u017ea je torej ravno to: sti\u010di\u0161\u010de, ki na pregleden in razumljiv na\u010din nudi informacije o aktivnostih, ki se na tem podro\u010dju \u017ee odvijajo, in ki se trudi za skupno dobro. <\/p>\n\n\n\n

Kaj novega prina\u0161ate na svoje podro\u010dje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kaj\u017ea zapolnjuje ni\u0161en, a precej globok razkorak med konzervatorji, arhitekti, naravnimi graditelji in lastniki starih hi\u0161. Menim, da je pri tem bistvena predvsem na\u0161a prilagodljivost in hitra odzivnost: nevladne organizacije, sploh manj\u0161e, so se sposobne mnogo hitreje od velikih javnih zavodov ali dr\u017eavnih institucij prilagajati na situacijo na svojem podro\u010dju, izpostavljati pere\u010de probleme in iskati re\u0161itve zanje. Lahko so znanilci sprememb in vizionarski preizku\u0161evalci alternativ, ki se morajo do bolj rigidnih struktur v osr\u010dju dr\u017eavnih politik \u0161ele prebiti. Zato z veseljem ves \u010das preizku\u0161amo nove formate delovanja, se izobra\u017eujemo, povezujemo in posku\u0161amo delovati v skladu s \u010dasom. Druga ‘novost’ je vsebinska: v svoje delovanje, ki je do neke mere pragmati\u010dno in namenjeno prakti\u010dnim korakom v smer izbolj\u0161anja skupnega prostora, vpeljujemo aktualne razmisleke in teorijo na podro\u010dju odnosa do dedi\u0161\u010dine in sobivanja z drugimi entitetami \u017eive in ne\u017eive narave. <\/p>\n\n\n\n

Kako ste formalno organizirani (dru\u0161tvo, zavod etc.)? Zakaj ta oblika institucionalnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zavod se je izkazal kot najprimernej\u0161a organizacijska oblika za na\u0161e cilje in na\u010din delovanja. Dopu\u0161\u010da delovanje, ki je ve\u010dje od posameznika ali celo skupine posameznikov, kar je v Kaj\u017einem interesu \u017ee od vsega za\u010detka. Poleg tega dopu\u0161\u010da prijavljanje na za nas zanimive razpise za pridobivanje javnih sredstev, ki podpirajo na\u0161e delovanje, obenem pa ne prepre\u010duje tega, da si del finan\u010dnih virov za svoje delovanje pridobimo sami s produkcijo vsebin, svetovanjem in izobra\u017eevanjem. <\/p>\n\n\n\n

Kako vidite splo\u0161ne razmere na va\u0161em podro\u010dju delovanja (drugi akterji, vzdu\u0161je na sceni, mre\u017eenje,…); kaj je ugodno, kaj neugodno?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko smo za\u010deli implementirati idejo ‘sti\u010di\u0161\u010da’, ki zdru\u017euje in podpira razli\u010dne akterje, je bilo najve\u010dje presene\u010denje to, koliko tekmovalnosti obstaja med nevladnimi organizacijami. Ob skromnih javnih sredstvih in strogih merilih za ocenjevanje, ki pogosto pomenijo, da do razpisnega financiranja pridejo le najve\u010dji in najbolj uveljavljeni, se med manj\u0161imi nevladnimi organizacijami in posamezniki vzpostavlja neprijetna napetost. To je morda \u0161e nekoliko izrazitej\u0161e v Ljubljani, kjer so med vpletenimi posamezniki z istega strokovnega podro\u010dja dostikrat vzpostavljene ne le profesionalne, pa\u010d pa tudi osebne povezave. Vlada nezaupanje, ‘gatekeeping’, celo monopoliziranje dolo\u010denih tem vsled prepoznavnosti ene same organizacije (denimo gradnja z zemljo).<\/p>\n\n\n\n

A na\u0161e izku\u0161nje so tudi lepe: od ustanovitve zavoda pred tremi leti smo navezali lepo \u0161tevilo pristnih stikov in dolgoro\u010dnih sodelovanj, kjer v ospredju ni osebna korist vpletenih, temve\u010d povezovanje za skupno dobro. <\/p>\n\n\n\n

Kdo je va\u0161a ciljna publika in kako jo dosegate?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kaj\u017ea na dveh nivojih nagovarja dve ciljni publiki: eno je splo\u0161na javnost, ki jo dosegamo z objavami v splo\u0161nih medijih, novi\u010dnikom, svetovanjem in organizacijo dogodkov. Splo\u0161no javnost posku\u0161amo ozavestiti glede nujnosti arhitekturne prenove, ki je najbolj zelena opcija za oblikovanje prostora v prihodnosti, jo izobra\u017eevati in opolnomo\u010diti. Druga ciljna publika je strokovna sfera arhitektov, konservatorjev, gradbenikov in humanistov, med katerimi posku\u0161amo spro\u017eiti nujne debate, jih povezati in poglobiti njihovo razumevanje pre\u017eve\u010denega koncepta ‘trajnosti’. <\/p>\n\n\n\n

Kako ocenjujete dr\u017eavno podporo va\u0161emu sektorju? Ste njen dele\u017enik? \u010ca ja, kako (razpisi, projekti, \u2026). \u201cKaj je gnilega v sektorju\u201d? Kaj deluje dobro?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prijavljamo se na \u0161tevilne doma\u010de in mednarodne razpise, vendar pogosto nismo uspe\u0161ni. Javni razpisi so zasnovani tako, da sredstva razporejajo predvsem k dobro uveljavljenim institucijam z veliko referencami, dovolj obstoje\u010dimi sredstvi in \u0161tevilnimi uglednimi sodelavci. Manj\u0161e in mlaj\u0161e nevladne organizacije kljub kakovostnim vsebinam temu zelo te\u017eko konkuriramo. Veliko je razo\u010daranj, veliko dela, ki ne privede nikamor, veliko samoizpra\u0161evanja in dvomov. Tudi v nevladnem sektorju je, tako kot pri klasi\u010dnem podjetni\u0161tvu, \u017eal najve\u010d odvisno od ‘za\u010detnega kapitala’, ta pa mora biti tako finan\u010den kot socialen. Dobre ideje in trdo delo v tem primeru niso glavni adut, sektor stavi na osebna poznanstva in izhodi\u0161\u010dno dobro situiranost. Zato bi se mi zdelo dobro, da bi bilo ve\u010d razpisov namenjenih uveljavljajo\u010dim se organizacijam ali da bi bili morda razpisi razdeljeni v ve\u010d nivojev glede na velikost prijavitelja. V ve\u010dini primerov je nujno imeti tudi lastna sredstva za zalaganje, kar je znova lahko smrtonosni dejavnik za manj\u0161e organizacije s slabo likvidnostjo, ki teh sredstev nimajo \u2013 tako projekta ne morejo izpeljati, \u010deprav so morda zanj povsem usposobljene in imajo primerne produkcijske kapacitete. V preteklosti so mi kolegi povedali, da so jemali osebne kredite, da bi lahko izpeljali projekte. <\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ne so pomanjkljivosti v ureditvi podro\u010dja, na katerem delujete?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V zvezi s podro\u010dji kulturne dedi\u0161\u010dine, urejanja prostora in naravne gradnje je pomanjkljivosti kar nekaj. Ena izmed najo\u010ditnej\u0161ih je zbirokratiziranost, ki lastnike zemlje in nepremi\u010dnih odvra\u010da od tega, da bi se sploh ukvarjali z njimi, arhitekte in druge operativne strokovnjake pa spravlja v obup. Z vsemi predpisi, ki jih imamo o prostoru, mu po mojem mnenju \u0161kodimo. Veliko bolj smiselno kot zakonodajno opredeljevati tiso\u010d in eno mo\u017enost bi bilo izobraziti odgovoren in pronicljiv kader za upravne enote, ki bi hitro in v skladu s skupnimi prostorskimi vrednotami presojal o individualnih posegih in ki ga trenutno absolutno nimamo. Morda tukaj ti\u010di tudi razlog za veliko nerazumevanje nujnosti kakovostnega urejanja prostora med splo\u0161no javnostjo. Prav zato si pri Kaj\u017ei prizadevamo za jasno in iskreno komunikacijo o tem, kaj je in kaj ni prenova, kaj je in kaj ni odgovornost do prostora.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V kulturosferi za\u010denjamo novo rubriko predstavitve zanimivih novih nevladnih kolektivov na podro\u010dju kulture, ki so v zadnjih letih vzniknili na na\u0161ih tleh. Tokrat predstavljamo Kaj\u017eo, kjer se opisujejo kot sti\u010di\u0161\u010de za prenovo in trajnostne oblike bivanja. So predvsem platforma, v kateri se povezujejo strokovnjaki in navdu\u0161enci nad arhitekturno prenovo, mojstri obrtnike, inovativni tehnologi, varuhi dedi\u0161\u010dine … Preberi ve\u010d o Prenovimo bivanje! – Sti\u010di\u0161\u010de Kaj\u017ea<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,6,37,22],"tags":[],"class_list":["post-8992","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-dogodki","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8992","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8992"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8992\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9033,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8992\/revisions\/9033"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8992"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8992"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8992"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}