{"id":8367,"date":"2023-07-28T10:56:32","date_gmt":"2023-07-28T10:56:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=8367"},"modified":"2023-07-28T10:56:32","modified_gmt":"2023-07-28T10:56:32","slug":"asociacija-na-nsk-o-infrastrukturnih-potrebah-nvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2023\/07\/28\/asociacija-na-nsk-o-infrastrukturnih-potrebah-nvo\/","title":{"rendered":"Asociacija na NSK o infrastrukturnih potrebah NVO"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Foto: Nada \u017dgank@Galerija Alkatraz<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu Asociacija \u017ee vrsto let opozarjamo, da sistemati\u010dnega urejanja prostorske problematike poklicnih NVO na podro\u010dju kulture in umetnosti nismo zares dele\u017eni, polo\u017eaj pri tem stagnira, v obstoje\u010do infrastrukturo, s katero upravljajo, se le premalo vlaga, braniti je treba prostore pred izginotjem, pogosto skrajno neuspe\u0161no. Strokovna vodja in podpredsednica dru\u0161tva Polona Torkar se je tako v imenu Asociacije odzvala vabilu na 25. redno sejo Nacionalnega sveta za kulturo, ki se je 11. julija 2023 odvila v prostorih Ministrstva za kulturo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Osrednja tema seje NSK je bila prihodnost kulturne infrastrukture, strokovna vodja Asociacije pa je kot ena izmed vabljenih \u010dlane NSK opozorila, da NVO v kulturi neizpodbitno dvigujejo kakovost \u017eivljenja v mestih, jih delajo zanimive za obiskovalce, v njih in z njimi gradijo skupnosti, njihovi programi so doma in mednarodno pripoznani, pri nas kot v javnem interesu ter kot primerljivi s tistimi v produkciji javnih zavodov.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Iz vseh na\u0161tetih razlogov v dru\u0161tvu smatramo za nedopustno, da tovrstne politike lokalne in mestne oblasti ne oblikujejo dosledno, pri \u010demer je potrebno poudariti, da razlike in dobre prakse obstajajo, a pod \u010drto neizpodbitno velja, da vse neza\u017eelene spremembe, vezane na prostore za NVO praviloma gonita gospodarski in investicijski interes, ki prilo\u017enosti prepoznavata v nepremi\u010dninskem trgu ter tz. politika \u201cgospodarnega upravljanja\u201d z nepremi\u010dninami v javni lasti, ki se pogosto in praviloma interpretira predvsem v obliki prodaje prostorov in zemlji\u0161\u010d zasebnim interesom. <\/p>\n\n\n\n

Odlo\u010devalci pri tem pogosto v upravi\u010dilo za odlo\u010ditve dolo\u010deno nepremi\u010dnino uvrstiti na sezname za prodajo navajo visoke stro\u0161ke vzdr\u017eevanja. Dejstvo hkrati je, da prav kulturni delavci in ustvarjalci s produkcijo skozi o\u017eivitve praznih, celo zapu\u0161\u010denih javnih prostorih kaj hitro izka\u017eejo njihov potencial, ki je v dru\u017ebeno korist, a s tem nemudoma bolj zanimiv za zasebne in druge apetite. Tako smo bili nedavno pri\u010da zgodbi prodaje Kersnikove 4, posledica katerih mdr. je, da pomembne organizacije v breme produkcije in stro\u0161kov dela danes visoke najemnine pla\u010dujejo zasebnikom, njihov polo\u017eaj pa je negotov. Spomnimo nato lahko prostore v nekdanji Toba\u010dni tovarni, spomnimo na stiske ustvarjalcev na Metelkovi 6, ki so zdaj za\u010dasno sanirane, opozorimo na polo\u017eaj Infopeke in drugih ustvarjalcev v mariborski Pekarni, danes lahko spregovorimo o prihodnosti osmo\/ze in \u0161e bi lahko na\u0161tevali. <\/p>\n\n\n\n

Dejstvo je, da nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, v sferi neprofitnega, potrebujejo prostore za produkcijo, za raziskovanje in naposled za realizacijo programov v javnem interesu. Prav njihova neprofitno in naravnanost v javno korist pa jim, paradoksalno, do dolo\u010dene mere onemogo\u010data dostop do prostora, saj ne morejo konkurirati na nepremi\u010dninskem trgu. Zato v Asociaciji odgovornost vidimo pri odlo\u010devalcih na nacionalni in lokalni ravni, da prostore za tovrstne dejavnosti vzpostavljajo, ohranjajo, vzdr\u017eujejo, strate\u0161ko \u0161irijo v skladu z javnim interesom in potrebami prebivalstva, jih predvidevajo v spremembah prostorskih na\u010drtov itd.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri tem v dru\u0161tvu opozarjamo, da je mo\u017enosti v obstoje\u010dem zakonodajnopravnem okviru zelo veliko in se premalo koristijo<\/strong>, \u010detudi vsekakor nismo brez primerov dobrih praks. Zakrbljujo\u010de pa umanjka predvsem zavestnih odlo\u010ditev in odlo\u010dne proaktivne usmerjene strate\u0161ke politike. Dejanski in finan\u010dno vzdr\u017een dostop prostorov, namre\u010d, primerljivo kot dostop do ustreznega sofinanciranja programov, je za razvoj profesionalne neprofitne ustvarjalnosti in kulture, ki bistveno bogati javno kulturno ponudbo in jo trdno vme\u0161\u010da v mednarodne kulturne in ustvarjalne tokove, izrednega pomena.<\/p>\n\n\n\n

Dru\u0161tvo Asociacija je leta 2020 objavila raziskavo o problematiki<\/strong>, katere izsledki so \u0161e danes aktualni. Na seji NSK je tako Polona Torkar postregla z nekaj ugotovitvami, in sicer najprvo o stanju pripravljenosti oblasti posredovati podatke o prostorih, ki jih dr\u017eava ali mestne ob\u010dine v upravljanje dajejo NVO v polju kulture, o stanju praznih prostorov ter tudi o njihovem vidiku problematike. Ker so razkoraki enormni, polo\u017eaj pa je pri tem zaskrbljujo\u010d ne zgolj, ker pri\u010da o neurejenosti polo\u017eaja ter spo\u0161tovanja zakonodaje, temve\u010d ker kulturni in umetni\u0161ki razvoj mo\u010dno sloni na partnerskem odnosu med odlo\u010devalci in ustvarjalci, delavci, je ocenila, da je \u017ee indic namere dr\u017eave proaktivno identificitati obstoje\u010de prostore lahko pozdravimo, potrebujemo pa tudi konkretne in odlo\u010dne ukrepe. <\/p>\n\n\n\n

Nadalje je opozorila, da smo sskozi analizo ugotovili, da vadbenih, reziden\u010dnih in produkcijskih oz. razstavnih prostorov vsekakor umanjka<\/strong>, ter pri tem razli\u010dno od umetni\u0161ke discipline do discipline, a dosledno prav vse organizacije navajajo, da imajo izrazito potrebo po pisarni\u0161kih in skladi\u0161\u010dnih prostorih. Prav ti potrebi, kot je pokazala raziskava, sta najve\u010dji. Nacionalni svet za kulturo in vse vabljene tako pozvala, da, ko pripravljajo sezname prostih nepremi\u010dnin, ne razmi\u0161ljajo zgolj o nepremi\u010dninah, ki ponujajo celostno umestitev programa dolo\u010dene organizacije, za dolo\u010dene potrebe NVO znajo biti namre\u010d zanimivi tudi vsaj na prvi videz manj ustrezni prostori; dolo\u010denim osnovnim kriterijem pri tem seveda mora biti zado\u0161\u010deno. Pri tem, kot je dodala, profesionalne NVO v kulturi ra\u010dunajo na partnerstvo ter ustrezne investicije. Kot del sistemati\u010dnega urejanja podro\u010dja v Asociaciji hkrati poudarjamo, da \u010detudi so za\u010dasne re\u0161itve lahko primerne, \u0161e posebej za organizacije, ki so v procesu profesionaliziranja, moramo z odlo\u010devalci iskati trajnej\u0161e re\u0161itve in dosledno skrbeti tudi za vlaganja<\/strong>. Prenove so po pri\u010devanju organizacij potrebni tudi domala vsi izvedbeni prostori, ki so \u017ee v upravljanju profesionalnih NVO.<\/p>\n\n\n\n

Problem z upravljanjem in investicijami je pere\u010d tudi zato, ker za neprofitne organizacije prostori s stro\u0161ki obratovanja ter vzdr\u017eevanja predstavljajo velik finan\u010dni zalogaj<\/strong>, ki sta ga pandemija in draginja oz. inflacija le \u0161e poglobili. Redki mehanizmi, ki to pokrivajo, pogosto niso zadostni ter so zasnovani neodzivno na krize . Organizacije problematizirajo tudi dostopnost do javne kulturne infrastrukture<\/strong>, ki jim je praviloma dostopna predvsem za koprodukcije, skoraj polovici pa naj ne bi bila dostopna. Potem so tu \u0161e vadbeni prostori, za katere je prav tako veliko zanimanja, primanjkuje pa tudi prostorov za ustvarjanje, kot so ateljeji, studii itd.<\/p>\n\n\n\n

Strokovna vodja je v sklepu pod\u010drtala, da so potrebe po prostorih v NVO velike, in vendarle je finan\u010den polo\u017eaj profesionalnih NVO tak, da siorganizacije te\u017eko zami\u0161ljajo, da bi problematiko lahko naslavljale same. Tudi kadar politi\u010dna volja je, je namre\u010d pogosto problemati\u010dna realizacija odlo\u010ditev. Ob ve\u010danju \u0161tevila prostorov, namenjenih neposrednemu upravljanju NVO, v dru\u0161tvu re\u0161itev vidijo tudi v zagotavljanju sredstev za komercialni najem infrastrukture skozi razpise, lahko pa tudi v spodbudah za zasebnike, da ti prostore oddajajo v neprofitne namene. <\/p>\n\n\n\n

Torkar je pri tem opozorila \u0161e, da je vsekakor je pri tem nujno imeti v obziru tudi \u010dasovno komponento. Infrastruktura je dotrajana, polo\u017eaj se skozi \u010das slab\u0161a ali stagnira, prostori izginjajo, selitve, le redko na bolj\u0161e, so stalnica. S tem se na\u010drtno zavira razvoj doma\u010de profesionalne neodvisne ustvarjalnosti in kulture, ki izvaja programe v javnem interesu in bi kot take morale biti dele\u017ene ve\u010dje stabilnosti. Prilo\u017enost je prepoznala v osmi\u0161ljeni namembnost stavb, ki se bodo ali se \u017ee prenavljajo skozi sredstva iz Na\u010drta za okrevanje in odpornost, a vendar to ni edino na\u0161e priporo\u010dilo in ni edina mo\u017enostst, ki ga ponuja veljavna regulativa. Svetu je tako predlagala, da sprejme sklep<\/strong>, da naj se naposled uresni\u010di namera in spo\u0161tuje zakonodaja, da bodo lahko do sredstev iz naslova Zakona o zagotavljanju sredstev za dolo\u010dene nujne programe v kulturi oz. tz. zakona o kulturnem evru, ki omogo\u010da investicijska vlaganja in nakupe opreme razli\u010dnim dele\u017enikom v kulturi, dostopale tudi profesionalne NVO. Ker pa je 400.000,00 EUR letno, kolikor je za ljubiteljske in profesionalne NVO skupaj zagotovljenih na relevantni postavki po zakonu, je svetu predlagale \u0161e, da sklene, naj se zakon novelira in na postavki zagotovi trikratnik tega zneska. Ocenila je, da bomo tako lahko vsaj nekoliko lahko naslovili potrebe tako profesionalne kot ljubiteljske kulture. Svet je pobudo in sklep podprl.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V dru\u0161tvu Asociacija \u017ee vrsto let opozarjamo, da sistemati\u010dnega urejanja prostorske problematike poklicnih NVO na podro\u010dju kulture in umetnosti nismo zares dele\u017eni, polo\u017eaj pri tem stagnira, v obstoje\u010do infrastrukturo, s katero upravljajo, se le premalo vlaga, braniti je treba prostore pred izginotjem, pogosto skrajno neuspe\u0161no. Strokovna vodja in podpredsednica dru\u0161tva Polona Torkar se je tako … Preberi ve\u010d o Asociacija na NSK o infrastrukturnih potrebah NVO<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,14,26,25,15,22,3,11,23,13],"tags":[],"class_list":["post-8367","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-lokalno","category-ministrstvo-za-kulturo","category-mol","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-raziskave","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8367","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8367"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8367\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8379,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8367\/revisions\/8379"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8367"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8367"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8367"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}