{"id":811,"date":"2016-12-07T17:12:36","date_gmt":"2016-12-07T17:12:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=811"},"modified":"2016-12-07T17:12:36","modified_gmt":"2016-12-07T17:12:36","slug":"iz-prve-vrste-drustvo-humanistov-goriske","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2016\/12\/07\/iz-prve-vrste-drustvo-humanistov-goriske\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Dru\u0161tvo humanistov Gori\u0161ke"},"content":{"rendered":"

Vsaka \u0161tevilka Kulturosfere prina\u0161a pogovor s \u010dlani mre\u017ee Asociacija, s katerimi se pogovarjamo o njihovih pogledih na kulturno-politi\u010dni model. Ker mesto kulture ni zgolj v prestolnici, tokrat predstavljamo Dru\u0161tvo humanistov Gori\u0161ke.<\/strong><\/p>\n

Dru\u0161tvo je pred desetletjem nastalo v \u017eelji po odpiranju javnih diskusij in dogodkov s humanisti\u010dnimi, dru\u017eboslovnimi in naravoslovnimi temami v Novi Gorici, danes pa delujejo bistveno \u0161ir\u0161e in izven meja svoje regije.<\/p>\n

<\/p>\n

Pogovarjali smo se z njihovim predsednikom Miho Kosovelom.<\/p>\n

Prosimo, da na kratko predstavite va\u0161e dejavnosti in izpostavite glavne poudarke dosedanjega profesionalnega dela.<\/strong>
\nDelovanje dru\u0161tva se je z leti raz\u0161irilo. Pred \u0161estimi leti je nastala revija Razpotja, ki se je \u2013 za nas nekoliko nepri\u010dakovano \u2013 takoj raz\u0161irila onkraj meja Nove Gorice in na\u0161ega \u010dlanstva. Pred pribli\u017eno \u0161tirimi leti, ko sem prevzel vodenje dru\u0161tva, smo se odlo\u010dili \u0161iriti na\u0161e delovanje tudi na druga podro\u010dja, predvsem v kulturi, in ga postopoma profesionalizirati. Tako smo sodelovali v ve\u010dini pomembnej\u0161ih projektov, ki so jih organizirali gori\u0161ke nevladne organizacije (NVO). Velik poudarek smo dali sodelovanju z Gorico, v veliki meri smo sodelovali tudi na podro\u010dju urejanja prostora in lokalne kulturne politike. Z vztrajnim delom na krepitvi (tudi neformalni) NVO sektorja v Novi Gorici, poudarjanju njihovih interesov in potreb ter mo\u010dnim sodelovanjem z drugimi dele\u017eniki, kot so javni zavodi in z univerzo (predvsem Akademijo za umetnost Nova Gorica) in seveda ob\u010dino, je dru\u0161tvo gotovo dobilo pomemben sloves enega najaktivnej\u0161ih NVO na Gori\u0161kem.<\/p>\n

Samo letos smo recimo odpri nov prostor na nekdanjem mejnem prehodu (Carinarnica), ki je gostilo ve\u010d razstav in koncertov, bili partnerji pri dveh pomembnih intermedijskih festivalih \u2013 Invisible cities iz Gorice in Pixxelpoint iz Nove Gorice, organizirali dva knji\u017ena festivala in sejma Mesto knjige (z ve\u010d kot dvajsetimi nastopajo\u010dimi in pribli\u017eno 40 sodelavci), izdali pa smo tudi \u0161tiri \u0161tevilke Razpotij (v katerih letno sodeluje pribli\u017eno 70 posameznikov). Vse to z le pribli\u017eno 23.000 evri javnih sredstev.<\/p>\n

Kako ocenjujete stanje profesionalnih NVO in samozaposlenih v kulturi?<\/strong>
\nSamozaposleni so v o\u010deh pristojnih zgolj socialni problem. Tudi sam, ko mi ponujajo mo\u017enosti kak\u0161nega dela, ste\u017eka razlo\u017eim, da sem kot samozaposlen v kulturi pa\u010d zaposlen in zato nisem iskalec zaposlitve. Podobno je z NVO-ji, ki so pri nas prete\u017eno vr\u017eeni v isti ko\u0161 z ljubiteljsko kulturo. Pomanjkanje jasne razdelitve glede ciljev ljubiteljskega in profesionalnega NVO sektorja onemogo\u010da jasne in transparentne ukrepe, da bi ti NVO-ji za\u017eiveli in delovali na optimalen na\u010din. Nevladne organizacije, v kolikor so financirane s strani dr\u017eave ali lokalnih skupnostih, namre\u010d delujejo v javnem interesu, kar pomeni, da delujejo namesto javnih zavodov oz. dr\u017eavnih in lokalnih entitet. Kar posledi\u010dno pomeni, da so v svojem delovanju izena\u010dene z javnimi institucijami, saj zasledujejo isti javni interes. A ljubiteljska kultura zasleduje druge cilje kot profesionalni NVO-ji \u2013 isti interes, vendar dva razli\u010dna produkta. Prvi je usmerjen navznoter, v \u010dlanstvo, drugi navzven, v publiko.<\/p>\n

\n“Drugi veliki in premalokrat naslovljen problem je seveda centralizacija. oz. natan\u010dneje, zavest, da je vse, kar se dogaja v Ljubljani, razumljeno kot nacionalni nivo, kar pa se dogaja onkraj obvoznice, pa lokalni nivo.”<\/p><\/blockquote>\n

Sam nisem \u0161e nikoli videl odlo\u010dbe, kjer bi bil kakr\u0161nikoli projekt, ki se dogaja v Ljubljani, s strani komisij ozna\u010den s stavkom, da ne presega lokalnega nivoja, medtem ko smo na provinci redno diskreditirani s tak\u0161nimi oznakami. Sami denimo zagovarjamo, da se tudi sredstva za kulturo decentralizirajo (trenutno ve\u010d kot 90% vseh sredstev roma nazaj v Ljubljano), predvsem z ukrepi, ki bi uporabnikom kulturnih vsebin v ve\u010dji meri omogo\u010dil direktno podporo nekemu NVO-ju. To bi se lahko zgodilo s pove\u010danjem donacije dohodnine iz 0,5% na npr. 2%. Tak ukrep bi v ve\u010dji meri povezal NVO-je z njihovo publiko, hkrati pa omogo\u010dil la\u017eje redno in dolgoro\u010dno delovanje in zaposlovanje.<\/p>\n

Kak\u0161no je stanje za NVO na lokalnem nivoju, \u0161e posebej v Novi Gorici? Kje so te\u017eave, morda pa tudi primeri dobre prakse?<\/strong>
\nBistveni problem NVO na lokalnem nivoju je ta, da Slovenija (v nasprotju z vsemi ostalimi dr\u017eavami v Evropi, vklju\u010dno z Luksemburgom) nima regij, temve\u010d zgolj ob\u010dine in dr\u017eavo. Tako smo pri\u010da temu, da imamo kopico ob\u010din z bistveno prevelikimi pooblastili, ki pa nimajo ravno dosti prebivalstva, in ob\u010dino Ljubljano, ki je bistveno ve\u010dja od vseh ostalih, pa tudi neprimerno bogatej\u0161a, tako da lahko v nasprotju s prvimi tudi financira zahtevnej\u0161e projekte. Na koncu pa imamo dr\u017eavo, ki se ne zna docela lo\u010diti od svoje prestolnice. NVO-ji, ki delujejo izven Ljubljane, \u010detudi delujejo v regionalnih sredi\u0161\u010dih, so tako dvakrat kaznovani, \u010deprav je pred njimi mnogokrat te\u017eje delo; predvsem v tem, da za\u010denjajo s svojimi projekti nekje, kjer \u0161e ni vzpostavljene publike in kriti\u010dne mase. To morajo najve\u010dkrat graditi sami.
\nKaznovani so najprej s strani dr\u017eave (ministrstva, JAK-a ipd.), ker njihove komisije pogosto komaj vidijo onkraj \u0160i\u0161ke. Drugi\u010d pa s strani ob\u010din, ki s prerazdeljevanjem in drobljenjem \u017ee tako skromnih sredstev, z izena\u010devanjem vseh kulturnih dejavnosti z ljubiteljstvom (kar pomeni, da so honorarji neupravi\u010den stro\u0161ek) onemogo\u010dajo kakr\u0161nokoli redno programsko delovanje in ve\u010dje projekte. \u010ce k temu pripi\u0161emo \u0161e sramotne zamude pri odlo\u010dbah in prikrito kreditiranje dr\u017eave, saj so v ve\u010dini primerov sredstva nakazana \u0161ele po kon\u010danem projektu, se lahko zgolj \u010dudimo, kako lahko imamo v Sloveniji sploh \u0161e kakr\u0161nokoli kulturno ponudbo.
\nV Novi Gorici bi lahko dejali, da se stvari na diskurzivni ravni premikajo na bolje. Tako vztrajno smo ponavljali eno in isto mantro, da danes \u0161e \u017eupan v slavnostih govorih omenja nevladni\u0161tvo kot kulturni steber mesta. Problem pa je, da se te besede ne znajo pretopiti v konkretne ukrepe. Nevladni\u0161ka scena je zato \u0161e vedno izredno fragmentirana in \u0161ibka, preve\u010dkrat odvisna od politike. Sodelovanje z javnimi zavodi, ki naj bi krojili temelje lokalne kulture, je redko in nesistemati\u010dno ter preve\u010d odvisno od neformalnih poznanstev in osebne naklonjenosti. V svetih zavodov prakti\u010dno ni nikogar iz NVO, ve\u010dinoma so posejani iz lokalnih list in strank, predvsem starih zaslu\u017enikov, oldboysov, ki ne vedo ni\u010desar o kulturnih praksah v 21. stoletju.<\/p>\n

“Sedaj si prizadevamo predvsem, da bi nevladni\u0161ki sektor sam sebe kon\u010dno prepoznal kot enotno telo, in da med seboj dobimo vsaj tri kompromisne to\u010dke, za katerimi vsi stojimo in jih lahko v vsaki prilo\u017enosti zagovarjamo.”<\/p><\/blockquote>\n

Va\u0161e dru\u0161tvo izdaja revijo Razpotja. Kak\u0161no je po va\u0161em mnenju v Sloveniji stanje na medijskem podro\u010dju, \u0161e posebej v lu\u010di prihajajo\u010de medijske strategije?<\/strong><\/p>\n

Po mojem mnenju je bistvena te\u017eava, da je na\u0161a medijska krajina nepovratno uni\u010dena in da jo bo mogo\u010de ustrezno ponovno vzpostaviti zgolj, \u010de bomo znali ustrezno nagraditi tiste, ki se, \u010deprav v svojem ni\u0161nem prostoru, dovolj trudijo in v svojih omejenih pogojih zmorejo dose\u010di neko kvaliteto \u2013 ta naj bi nam bila v javnem interesu. \u010ce se le za trenutek ozremo na dva medijska razpisa, bomo takoj razumeli, kaj je narobe.
\nRazpis ministrstva za kulturo je vidno spisan za velike medije oz. za tiste, ki imajo dovolj mo\u010dno finan\u010dno kritje. To, da se na odlo\u010dbo za letni program \u010daka nekje do sredine leta, lahko v veliki meri pomeni smrt za samozaposlene in za medije, ki sicer dosegajo visoko raven, vendar tak\u0161nega kritja nimajo. Nikjer ni zaznanih premikov, da bi ministrstvo sku\u0161alo prepoznati, kateri mediji bi morali v dana\u0161njih pogojih biti v javnem interesu in jih temu primerno nagraditi oz. natan\u010dneje, v njih vlagati.<\/p>\n

Drugi, revijalni razpis Javne agencije za knjige pa je svojevrstna norost. Komisija, sestavljena iz petih posameznikov, s pogostim navzkri\u017ejem interesov, preprosto odlo\u010da o \u017eivljenju in smrti kulturnih revij. Ta razpis je povsem nesmiseln, saj povsem arbitrarno financira vse, od otro\u0161kih revij do znanstvenih publikacij in strokovnih \u0161tudentskih revij. V kolikor mi kdo ne verjame, ga pozivam, naj pogleda kdo in v kolik\u0161ni meri je bil letos financiran na dvoletnih in \u0161tiriletnih programskih razpisih, ter primerja imena komisij in izbranih projektov.<\/p>\n

Nedavno ste postali del skupnega prostora za NVO v va\u0161i lokalni skupnosti z imenom Carinarnica. Nam lahko poveste nekaj ve\u010d o projektu in kak\u0161ni so va\u0161i klju\u010dni izzivi v njem ter prve izku\u0161nje?<\/strong><\/p>\n

Maja smo po dolgih \u0161tirih letih pogajaj \u2013 skupaj s \u0161tirimi drugimi NVO \u2013 dobili v uporabo prostor nekdanjega mejnega prehoda, ki smo ga poimenovali po imenu, ki ga je \u017ee imel v uporabi \u2013 Carinarnica. To je edini mejni prehod, ki stoji v obeh mestih hkrati, na glavni ulici, ki povezuje sredi\u0161\u010de obeh Goric.<\/p>\n

“To je med drugim edini primer v Evropi, da je nekdanji mejni prehod postal kulturno sredi\u0161\u010de.”<\/p><\/blockquote>\n

Prostor je sicer majhen in vse do primopredaje nismo zares povsem vedeli, kak\u0161no funkcijo bo zares lahko prevzel in koliko ga bodo mesti znali prepoznati.<\/p>\n

Na na\u0161e za\u010dudenje so mediji, tako slovenski kot italijanski, za\u010deli veliko pisati o tem prostoru, odziv doma\u010dinov je bistveno nad pri\u010dakovanji, pobude za programe prihajajo prakti\u010dno vsak dan iz vseh strani. V tem kratkem \u010dasu smo organizirali veliko razstav in koncertov, hkrati pa je na\u0161a \u017eelja tudi, da bi to postal neke vrste servisni center za NVO. Hkrati prostor deluje tudi kot kulturna informacijska to\u010dka. \u010ce je neko\u010d ta prostor opazoval navzven, opazoval ljudi, ki so ga hoteli pre\u010dkati, se zdaj trudimo, da tisti, ki gredo mimo, gledajo navznoter. Na\u0161a \u017eelja je, da bi poleg kulturne ponudbe, ki jo dajemo ljudem, prebivalcem omogo\u010dili tudi soo\u010denje s konkretnim delom v kulturi. Zato po eni strani spodbujamo, da so tisti, ki razstavljajo, dolo\u010den \u010das tudi prisotni v prostoru, ravno tako pa je na ogled tudi tisti dolgo\u010dasni del kulturnega ustvarjanja, kot so denimo sestanki in neskon\u010dno pisanje po ra\u010dunalniku.
\nZ na\u0161o zasedbo Carinarnice smo spodbudili tudi drugo stran, da se aktivira, tako da pri\u010dakujemo, da se bo kmalu v sestrski, italijanski hi\u0161ici, organiziralo \u0161e eno kulturno sti\u010di\u0161\u010de. V \u010dasu, ko se meje ponovno dvigujejo, mi skrbimo, da meje, v tak\u0161ni obliki, kot se je zacementirala v na\u0161em spominu, ne bo.<\/p>\n

“Brez skromnosti lahko zatrdim, da je Carinarnica v slovenskem prostoru ena najpomembnej\u0161ih kulturnih pridobitev leto\u0161njega leta.”<\/p><\/blockquote>\n

In da se o njej ne poro\u010da toliko, kot bi si zaslu\u017eila, le dokazuje, kako sprevr\u017eeni so slovenski mainstream mediji.<\/p>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i na\u010drti v prihodnje?<\/strong><\/p>\n

Na\u010drtov je ogromno, a finan\u010dni pritisk, ki ga \u010dutimo letos, bo nedvomno vsaj upo\u010dasnil njihovo realizacijo. Na\u0161 dolgoletni na\u010drt je ustvariti knji\u017eno zalo\u017ebo, vendar so v trenutnih pogojih, s tak\u0161no javno agencijo za knjige, kot jo imamo, to bolj kot ne le mokre sanje. Radi bi nadaljevali in ve\u010dali projekte, ki smo jih za\u010drtali letos. Mesto knjige bi radi vzpostavili kot pomemben in referen\u010dni slovenski literarni festival. S Carinarnico bi radi ustvarili neke vrste reziden\u010dni prostor, kjer bodo lahko umetniki iz celega sveta na o\u010deh vseh mimoido\u010dih ustvarjali.<\/p>\n

“Seveda pa se lotevamo tudi ve\u010djih projektov, o katerih ne smem preve\u010d spregovoriti. Le enega lahko naka\u017eem s tremi \u010drkami: E, P in K.”<\/p><\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vsaka \u0161tevilka Kulturosfere prina\u0161a pogovor s \u010dlani mre\u017ee Asociacija, s katerimi se pogovarjamo o njihovih pogledih na kulturno-politi\u010dni model. Ker mesto kulture ni zgolj v prestolnici, tokrat predstavljamo Dru\u0161tvo humanistov Gori\u0161ke. Dru\u0161tvo je pred desetletjem nastalo v \u017eelji po odpiranju javnih diskusij in dogodkov s humanisti\u010dnimi, dru\u017eboslovnimi in naravoslovnimi temami v Novi Gorici, danes pa … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Dru\u0161tvo humanistov Gori\u0161ke<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,22,3],"tags":[],"class_list":["post-811","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/811","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=811"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/811\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":812,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/811\/revisions\/812"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=811"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=811"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=811"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}