{"id":6971,"date":"2022-03-07T21:12:52","date_gmt":"2022-03-07T21:12:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=6971"},"modified":"2022-03-07T21:12:53","modified_gmt":"2022-03-07T21:12:53","slug":"ko-si-v-roke-sezeta-kultura-in-poslovni-svet","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2022\/03\/07\/ko-si-v-roke-sezeta-kultura-in-poslovni-svet\/","title":{"rendered":"Ko si v roke se\u017eeta kultura in poslovni svet"},"content":{"rendered":"\n

Dru\u0161tvo Asociacija je v torek, 22. februarja, v sodelovanju z Mre\u017eo za dru\u017ebeno odgovornost Slovenije (MDOS) pripravilo dogodek Povezovanje gospodarstva in kulture. Dogodka so se udele\u017eili predstavniki razli\u010dnih podjetij, nevladnih organizacij in posamezniki, ki delujejo v kulturi ter so predstavili ali pa se seznanili s cilji, u\u010dinki in vrsto kakovostnih praks povezovanja med gospodarstvom in kulturo. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pomen povezovanja kulture in gospodarstva je danes \u017ee dodobra evidentiran, potreba po izrazitem razvoju tovrstnega medsektorskega povezovanja pa je bila v preteklih letih vklju\u010dena tudi v vrsto temeljnih strate\u0161kih dokumentov. Svet Evropske unije je npr. leta 2015 sprejel sklep o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi, da bi spodbudil inovacije, ekonomsko vzdr\u017enost in socialno vklju\u010devanje ter z njim komisijo ter dr\u017eave EU pozval, naj spodbudijo in okrepijo zavedanje o pozitivnih u\u010dinkih, dobrih praksah in izku\u0161njah, ki ga ima medsektorsko povezovanje. Svet EU je mdr. izpostavil dolgoro\u010dno pozitivne u\u010dinke, ki jih ima vklju\u010devanje kulturnih dobrin v poslovnih okoljih na odnose s strankami, zadovoljstvo zaposlenih in bolj\u0161o organizacijsko u\u010dinkovitost zasebnega in javnega sektorja. <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Ur\u0161ka Je\u017e je u\u010dinke vklju\u010devanja kulture v razli\u010dne sektorje dru\u017ebe udele\u017eencem dogodka predstavila skozi izsledke vrste raziskav. Tako so se seznanili z raziskavo<\/a>, ki jo je leta 2019 objavila Svetovna zdravstvena organizacija. Raziskovalki Daisy Fancourt in Saoirse Finn sta v njej preu\u010dili izsledke ve\u010d kot 3000 raziskav na doti\u010dno temo ter ugotovili, da umetnost dokazano preventivno u\u010dinkuje ter pozitivno vpliva na razvoj otrok, pripomore k preventivnemu ravnanju ter pozitivno vpliva na socialno determiniranost zdravja. V raziskavi sta hkrati podrobno preu\u010dili vpliv umetnost na obvladovanje zdravja in bolezenskih stanj, izsledki pa so pokazali, da v ve\u010d primerih ta pozitivno vpliva na akutna zdravstvena stanja, mentalno zdravje in celo pomaga pri nekaterih primerih nevrolo\u0161kih stanj.<\/p>\n\n\n\n

Dober primer prakse, ki spodbuja medsektorsko povezovanje ter doseganje opisanih u\u010dinkov, je Certifikat kulturno podjetje<\/a>, katerega cilj je povezovanje in vklju\u010devanje kulturnih storitev in dobrin v gospodarski sektor. Certifikat je bil osnovan na podlagi globalnih strokovnih dognanj, v pilotni fazi pa se je oprl tudi na izsledke, ki so jih razvijalci pridobili skozi ve\u010d kot tridesetih intervjujev z raznovrstnimi doma\u010dimi podjetji. Intervjuji so bili pomemben vir informacij in predlogov o mo\u017enih na\u010dinih vklju\u010devanja kulture v gospodarstvo. <\/p>\n\n\n\n

Skupek vseh opisanih izsledkov je bil izhodi\u0161\u010de za zasnovo ponudbe in delovanja certifikata. V pilotni fazi snovanja so k procesu pristopila \u0161tiri podjetja, ki so preizkusila ustreznost dognanih na\u010dinov sodelovanja med sektorjema. V pilotni fazi snovanja je sodelovala tudi odvetni\u0161ka pisarna C\u0160H odvetnice, dogodka pa se je udele\u017eila njihova predstavnica Ur\u0161a Chitrakar, ki je z zbranimi delila izku\u0161njo vklju\u010ditve revije Razpotja v \u010dakalnico za stranke ter vizualnih del v prostore odvetni\u0161ke prakse. Kot je izpostavila, so v pisarno ume\u0161\u010dene kulturne dobrine pripomogle k izbolj\u0161anemu odnosu s strankami ter predvsem k bolj\u0161emu razumevanju strokovnih problematik, povezanih z njihovim delom. <\/p>\n\n\n\n

Ur\u0161ka Je\u017e je povzela tudi izku\u0161nje drugih podjetij, ki so bila vklju\u010dena v pilotno zasnovo certifikata. V primeru Elektra Ljubljana so na podlagi slovenskega dramskega besedila izvedli dramsko delavnico, tovrstna oblika timbuildinga pa je imela nepri\u010dakovano pozitivne u\u010dinke na zaposlene v podjetju ter njihovo medsebojno razumevanje. Dobrobiti in kakovost certifikata, ki stremi k vzpostavitvi dru\u017ebe, osnovane na vrednotah kulture, spodbujanju inovativnosti, ter prispeva k bolj\u0161emu razumevanju in dru\u017ebenem razvoju, so prepoznali tudi v Avtohi\u0161i Malagaj in Dru\u017ebi Moro, \u0161e dveh podjetjih, vklju\u010denih v pilotno izvedbo, .<\/p>\n\n\n\n

Certifikat Kulturno podjetje je bil osnovan z namenom krepitve povezav in sklepanja dolgoro\u010dnih vzajemnih medsektorskih odnosov, ki si za enega od ciljev zastavlja tudi krepitev zavedanja o pomenu in u\u010dinkih vklju\u010devanja kulture v podjetja. Vklju\u010duje nabor vsebin, ki vklju\u010denim dele\u017enikom v podjetjih neposredno koristijo, so\u010dasno pa prispevajo tudi k splo\u0161nemu dru\u017ebenemu napredku. Oblike kori\u0161\u010denja kulturnih vsebin pa so, kot je poudarila Ur\u0161ka Je\u017e, v celoti odvisne in prilagojene potrebam danega podjetja. Certifikat kulturno podjetje v svoji mre\u017ei ponudnikov kulturnih vsebin zdru\u017euje tako samostojne kulturne ustvarjalce kot nevladne kulturne organizacije, ki ponujajo \u0161irok spekter potencialnih vsebin: od ambientalnih postavitev, vizualnih obogatitev prostorov, poslovnih daril, knjig, multimedijskih prezentacij itn. V okviru certifikata so zasnovali tudi povsem druga\u010dne oblike vklju\u010devanja kulture v podjetja, na primer timbilding ter razli\u010dne dru\u017eabne prilo\u017enosti, kot so obiski kulturnih prireditev, delavnice ali izobra\u017eevanja. V certifikatu pa so predvidene tudi druge oblike medsektorskega sodelovanja, npr. sponzorstva, vlaganje v kulturo in umetnost kot nalo\u017ebo, prilo\u017enosti za mre\u017eenje in krepitev podobe na doma\u010dih in tujih trgih, ter razvoj in dvig konkuren\u010dnosti z vklju\u010ditvijo kulturnih ustvarjalcev v oblikovanje ter razvoj poslovnih idej in inovacij.<\/p>\n\n\n\n

Kaj vse lahko kulturni sektor ponudi, so na dogodku ponazorile nevladne organizacije in posamezniki, ki delujejo na podro\u010dju kulture ter svoje vsebine \u017ee ponujajo v okviru Certifikata kulturno podjetje. Barbara Po\u010dek iz Gledali\u0161\u010da Glej je zbrane seznanila z izku\u0161njami, ki jih v gledali\u0161\u010du \u017ee imajo ter izpostavila sodelovanja s podjetji v obliki organiziranih obiskov predstav za zaposlene, podarjanja kart kot oblike poslovnega darila ter razli\u010dnih izobra\u017eevalnih delavnic, ki jih ponujajo. \u0160irok nabor mo\u017enih sodelovanj so izpostavili tudi predstavniki Zavoda Emanat, ki deluje na podro\u010dju sodobne umetnosti in plesa, ter novome\u0161kega Zavoda LokalPatriot, kjer ponujajo vrsto vsebin in znanj s podro\u010dja umetnosti in tehnologije. Katja Pahor iz Dru\u0161tva humanistov Gori\u0161ke je predstavila razli\u010dne oblike kori\u0161\u010denja umetnosti s podro\u010dja knjige, na primer oblikovanje knji\u017enih polic in \u010ditalnic, knji\u017ena poslovna darila, izvedbo literarnih dogodkov, Petra Hazabent iz Studia za raziskavo umetnosti igre pa je izpostavila preplet aktivnosti, ki jih lahko dele\u017eniki koristijo v \u0161irokem spektru interdisciplinarnih vsebin.<\/p>\n\n\n\n

Med ponudniki kulturnih dobrin v Certifikatu kulturno podjetje so tudi samostojni ustvarjalci, na primer Tadej Droljc, interdisciplinarni umetnik ter kreativni programer, ki mu, kot je povedal na dogodku, sodelovanja s podjetji niso tuja. Zanje je v preteklosti \u017ee vizualno opremljal prireditve in poslovne dogodke ter v javne in poslovne prostore ume\u0161\u010dal ambientalne postavitve in prostorske instalacije. <\/p>\n\n\n\n

Dogodek Povezovanje kulture in gospodarstva je bil izveden v sklopu projekta partnerske mre\u017ee Platforme Center za kreativnost, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in\u00a0 Republika Slovenija, ter iz projekta \u201cCE RESPONSIBLE: CE SUSTAINABLE MODEL TO SUPPORT SOCIAL ENTREPRENEURSHIP\u201d, katerega nosilec v Sloveniji je E-zavod in partner Mre\u017ea za dru\u017ebeno odgovornost Slovenije. <\/em><\/p>\n\n\n\n