{"id":6967,"date":"2022-02-24T16:10:42","date_gmt":"2022-02-24T16:10:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=6967"},"modified":"2022-02-24T16:14:23","modified_gmt":"2022-02-24T16:14:23","slug":"kultura-enotna-glede-problemov-razpisnih-mehanizmov-drzave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2022\/02\/24\/kultura-enotna-glede-problemov-razpisnih-mehanizmov-drzave\/","title":{"rendered":"Kultura enotna glede problemov razpisnih mehanizmov dr\u017eave"},"content":{"rendered":"\n<p><strong>Dru\u0161tvo Asociacija se je s predstavniki ve\u010d nevladnih organizacij v kulturi udele\u017eilo 19. redne seje Odbora za kulturo Dr\u017eavnega zbora RS ter na njej razpravljalo o problemati\u010dnih to\u010dkah razpisne politike Ministrstva za kulturo ter delovanja strokovnih komisij<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n<p>Na seji so med vabljenimi spregovorili Polona Torkar\u00a0iz dru\u0161tva Asociacija,\u00a0Tja\u0161a Pureber\u00a0iz Gledali\u0161\u010da Glej,\u00a0Ur\u0161ka Je\u017e\u00a0iz Mesta \u017eensk,\u00a0Rok Vevar\u00a0iz Nomad Dance Academy Slovenija, Alja Lobnik<strong>\u00a0<\/strong>iz Maske ter predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledali\u0161\u010d in direktor Lutkovnega gledali\u0161\u010da Ljubljana\u00a0Uro\u0161 Koren\u010dan. <\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<p><strong>Polona Torkar<\/strong> je <strong>v imenu dru\u0161tva Asociacija<\/strong> opozorila, da se zadovoljiv prora\u010dun v nobeni meri ne odrazi v vi\u0161ini sredstev, ki jih dr\u017eava nameni za umetnostne programe nevladne kulture, tj. za t.i. programski, ve\u010dletni in enoletne projektne razpise. Nasprotno, umetnostni programi in projekti nevladne kulture so bili pri participaciji v zadovoljivem prora\u010dunu povsem izpu\u0161\u010deni. Zbrane je spomnila na dejstvo, da so se sredstva na postavki &#8220;Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti&#8221;, iz katere organ \u010drpa sredstva za omenjene razpise, ob rebalansu prora\u010duna razpolovila. Z objavo ve\u010dletnega razpisa je ministrstvo za kulturo \u017ee preseglo vi\u0161ino razpolo\u017eljivih sredstev, objavo enoletnih projektnih razpisov pa \u0161e \u010dakamo. Nevladna kultura je tako povsem utemeljeno v negotovosti.<\/p>\n\n\n\n<p>Izpostavila je, da je vi\u0161ina sredstva, ki jih je leto 2021 za umetni\u0161ke programe in projekte nevladne kulture namenila aktualna oblast, v primerjavi s tistimi v preteklih letih ni\u017eja, \u010deprav so bili prora\u010duni takratnega Ministrstva za kulturo v primerjavi z dana\u0161njim med 30 in 50 milijonov evrov manj\u0161i. Dele\u017e prora\u010duna MK, ki ga danes odlo\u010devalci namenjajo umetni\u0161kim programom in projektom nevladne kulture, pa naj govorimo skupno ali pa po posami\u010dnih podro\u010djih, je tako zgodovinsko najni\u017eji in bo tak ostal tudi v letu 2022.<\/p>\n\n\n\n<p>Polona Torkar je \u0161e povedala, da je Asociacija ministrstvo v odzivu na programski razpis opozorila na dejstvo, da organ, razen ko gre za podro\u010dje vizualnih umetnosti, ni naravnan razvojno ter ga pozvala, naj na razpisu nepodeljena sredstva nameni za podporo dodatnih programov, ki ustrezajo kriterijem sofinanciranja. Po njenih navedbah bi tako lahko v okviru finan\u010dnih zamejitev razpisa podprli med dva in \u0161tiri dodatne programe, da pa bi to veliko bolj ustrezalo stanju na terenu dokazujejo tudi ocene strokovnih komisij, ki so programe \u0161tevilnih organizacij ocenile kot vrhunske, a jih niso predlagale v sofinanciranje. Da navkljub zadovoljivemu prora\u010dunu organ ne deluje razvojno, je podkrepila tudi z navedbo, da je dr\u017eava pred globalno ekonomsko krizo podpirala 15 programov na podro\u010dju glasbe, 12 na podro\u010dju uprizoritvenih umetnosti in 7 na podro\u010dju intermedijskih umetnosti.<\/p>\n\n\n\n<p>Vodja strokovne pisarne dru\u0161tva Asociacija je opozorila na \u0161tevilne neto\u010dno podane informacije, ki jih je ministrstvo navedlo v izjavi za javnost, med njimi o vi\u0161ini kon\u010dno podeljenih sredstev za izvedbo razpisa ter \u0161tevilu v preteklih razpisnih obdobjih podprtih programov na podro\u010djih glasbe in uprizoritvenih umetnosti. Podatki o realizaciji programov namre\u010d poka\u017eejo, da ministrstvo, tudi na ra\u010dun izgubljenih to\u017eb, \u017ee v primerjavi z bli\u017enjo preteklostjo danes sofinancira manj programov. Izpostavila pa je tudi, da so neustrezno zasnovane razpisne re\u0161itve posledica neimenovanja  dialo\u0161kih skupin z NVO in samozaposlenimi v kulturi ter da ne gre zanemariti niti sistemati\u010dnega poseganja in regresijo instituta strokovnih komisij, ki se odra\u017eajo v odlo\u010ditvah, sprejetih v okviru programskega razpisa.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Tja\u0161a Pureber<\/strong> <strong>iz Gledali\u0161\u010da Glej<\/strong> je izpostavila, da nefinanciranje programa gledali\u0161\u010da razumejo v kontekstu dolgoletnega kr\u010denja prostora za razvoj nevladnih organizacij. Glede na oseb in kakovost dela, si po njeni oceni dr\u017eavnega sofinanciranja na podro\u010dju uprizoritvenih umetnosti zaslu\u017ei ve\u010d kot osem organizacij, stali\u0161\u010de pa podkrepila s primerjavo, da Mestna ob\u010dina Ljubljana v okviru \u0161tiriletnih programov na tem podro\u010dju podpira 16 nevladnih organizacij. Prikazala je, na kak\u0161en na\u010din nevladne organizacije oplemenitijo vsak evro, ki ga prejmejo od resornega ministrstva ter poudarila, da je stanje na terenu v izjemno velikem razkoraku z razpisnimi mehanizmi ministrstva, ki tega stanja ne dohajajo. Polje delovanja nevladnih organizacij je izredno heterogeno ter potrebuje raznolike mehanizme. Dokler so nevladne organizacije vsake \u0161tiri leta primorane v igranje razpisne ruske rulete, razvoja, ki bi vodil v izbolj\u0161anje njihovega polo\u017eaja, polo\u017eaja samostojnih ustvarjalec in delovanja, ne bo.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Ur\u0161ka Je\u017e iz Mesta \u017eensk<\/strong>, dru\u0161tva za promocijo \u017eensk v kulturi, se je v razpravi v ve\u010d to\u010dkah odzvala na izjavo za javnost Ministrstva za kulturo in poudarila, da je Mesto \u017eensk, epidemiji navkljub, uspelo realizirati program, ki glede na pogoje dela, v katerih delajo, mo\u010dno presega programe javnih zavodov. Ker se jim zdi, da uradnice in uradniki, pa tudi drugi funkcionarji Ministrstva za kulturo, nimajo stika s terenom, menijo, da je nujna uvedba mehanizma, ki jim bo omogo\u010dal kontinuirano spremljanje razvoja organizacije, npr. obvezno prisotnost na terenu za ministra, \u010dlane in \u010dlanice strokovnih komisij, skrbnike pogodb. Skrbnica pogodbe, tako Je\u017e, dogodka v organizaciji Mesta \u017eensk ni obiskala najmanj od leta 2014. Nepoznavanje stanja na terenu in rasti sektorja pa nenazadnje izpri\u010duje tudi v naprej podana omejitev \u0161tevila prejemnikov sredstev. <\/p>\n\n\n\n<p>Izjavo ministrstva, da programski razpis ni edini, na katerega se organizacije lahko prijavijo, je Ur\u0161ka Je\u017e problematizirala na ravni upravi\u010denosti visokega administrativnega bremena, ki ga kadrovsko podhranjene organizacije namenjajo za prijave na programskega, ve\u010dletnega in enoletnega projektnega razpisa ter mdr. vnovi\u010d popisujejo tisto, kar ima ministrstvo \u017ee v poro\u010dilih, namesto da bi vlagale v razvoj drugih virov financiranja ali ustvarjalnost. Pokazala je, da izjava ministrstva, da Mesto \u017eensk ni prejemalo sredstev iz naslova programskega razpisa, ne dr\u017ei, nasprotovala pa je tudi trditvi organa, da ocenjevanje in vrednotenje vlog poteka v skladu s pogoji in kriteriji. Kot je razkrila, je celoten postopek ocenjevanja zavit v tan\u010dico, organizaciji pa tudi po posredovanju informacijske poobla\u0161\u010denke ni uspelo pridobiti zapisnikov, ki jih predvideva pravilnik o izvedbi razpisov, saj, kot je uradno sporo\u010dilo ministrstvo, ne obstajajo. S citiranjem iz ocene strokovne komisije pa je naposled demonstrirala \u0161e, da, \u010detudi ministrstvo zavra\u010da take o\u010ditke, strokovne komisije vendarle ocenjujejo programe na podlagi svetovnonazorskih usmeritev prijaviteljev in njihovih programov.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Rok Vevar iz Nomad Dance Academy Slovenija<\/strong> se je nemudoma osredoto\u010dil na konkretne predloge, med katerimi je kot prvega izpostavil predlog, da se sredstva za umetni\u0161ke programe in projekte NVO dvignejo na vi\u0161ino sredstev, ki jih letno prejme najve\u010dji dr\u017eavni kulturni javni zavod SNG Opera in balet Ljubljana, tj. 12 milijonov evrov. Dr\u017eava mora, tako Vevar, nadalje zagotoviti ustrezne sklade, ki omogo\u010dajo NVO po\u010drpati evropska sredstva, na ta na\u010din bi se namre\u010d dvignila tudi zaposlenost doma\u010dih umetnikov in umetnic, delavk in delavcev, posredno pa bi razbremenili dr\u017eavni prora\u010dun. Predlagal je \u0161e, naj bodo ve\u010dletni javni razpisi razpisani v vsakem prora\u010dunskem letu, zahteval pa, da mora biti na odlo\u010dbo vnovi\u010d omogo\u010dena prito\u017eba, kakor tudi poziv k dopolnitvi dokumentacije pri morebitnih anomalijah ter naj se kompetence strokovnih komisij in tistih, ki postopke razpisov vodijo, preverjajo tako dosledno, kot se to zahteva od prijaviteljev. Tako bo dialog sploh lahko mogo\u010d. Ob zaklju\u010dku svoje razprave pa je zbrane in javnost opozoril \u0161e na dejstvo, da je nevladni sektor svoje administrativno ime dobil nekje v devetdesetih letih, pred tem pa so se te prakse imenovale z druga\u010dnimi imeni. Nikakor tako ne gre pozabiti, da sta dve tretjini zgodovine umetnosti v Sloveniji nastali v kontekstu, ki mu danes pravimo nevladni sektor.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Alja Lobnik iz Zavoda Maska<\/strong> je ilustrirala, kako pomembno mesto NVO sektor zaseda v doma\u010dem kulturnem ekosistemu, \u0161e posebej na podro\u010djih, ki nimajo institucionalne zaslombe. Hkrati je skozi primer Maske, ki deluje izrazito interdisciplinarno, kar je za sodobno umetnost naravno okolje, za svoje delo pa prejema \u0161tevilne nagrade, pokazala, kako je Ministrstvo za kulturo konzervativno in popolnoma slepo za polje, za razvoj katerega je odgovorno. Povedala je, da je nemogo\u010de delovati z ministrstvom, ki ukinja prito\u017ebe in je edino sredstvo komuniciranja pravzaprav to\u017eba, dialog je tako v celoti onemogo\u010den. <\/p>\n\n\n\n<p><strong>Uro\u0161 Koren\u010dan, <\/strong>direktor Lutkovnega gledali\u0161\u010da Ljubljana in <strong>predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledali\u0161\u010d<\/strong>, je na odboru javno izrazil solidarnost javnega sektorja z nevladnim sektorjem. Izrazil je jasno zavedanje, da gre za en sistem, eno okolje, v katerem usihanje in odmiranje enega dela pomeni posledice tudi za drugi del \u017ee na kratki rok. Vsekakor so, kot je povedal, zavezani pomagati predvsem samozaposlenim v kulturi, ki jih bo nefinanciranje programov dolo\u010denih nevladnih organizacij prizadelo, a je poudaril, da je tudi dogajanje v javnem sektorju primerljivo s tistim v primeru nevladnega sektorja. Izpostavil je, da je ministrstvo s spremembo navodil o financiranju javnih zavodov spremenilo strukturo njihovega financiranja na na\u010din, da vi\u0161ja sredstva za programe javnih zavodov namenja zgolj in samo za tiste javne zavode, ki jih je ustanovila dr\u017eava. Iskreno torej dr\u017eava podporo namenja samo trem gledali\u0161\u010dem v Sloveniji in se tako obna\u0161a kot ob\u010dina, ki je manj\u0161a od Ljubljane, za katero mo\u010dno zaostaja. To seveda, kot ocenjuje Koren\u010dan, ni v skladu ne s funkcijo in ne s poslanstvo Ministrstva za kulturo, katerega delo ocenjuje kot nezadostno. Poudaril je \u0161e, da bi bilo napak razumeti, da so spremembe odvisne zgolj od politi\u010dne oblasti, temve\u010d je potrebno razumeti, kak\u0161no odgovornost za stanje nosijo uradniki in njihov odnos do sprememb.<\/p>\n\n\n\n<p>Odbor za kulturo je sicer izglasoval, da bodo o dveh sklepih glasovali koresponden\u010dno.  S prvim namerava odbor ministrstvo za kulturo pozvati, da zagotovi dodatna finan\u010dna sredstva za nov dodatni javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na podro\u010dju umetnosti v obdobju od 2022 do 2025, na katerem bodo lahko sodelovale organizacije na podro\u010dju kulturno-umetni\u0161ke ustvarjalnosti, ki niso bile izbrane na \u017ee izvedenem razpisu, z drugim pa bi odbor pozival ministrstvo k celoviti reformi in posodobitvi razpisnih postopkov. <\/p>\n\n\n\n<p>Sejo si v celoti lahko ogledate <a href=\"https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/seje-odbora-za-kulturo\/174850863\">na tej povezavi.<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dru\u0161tvo Asociacija se je s predstavniki ve\u010d nevladnih organizacij v kulturi udele\u017eilo 19. redne seje Odbora za kulturo Dr\u017eavnega zbora RS ter na njej razpravljalo o problemati\u010dnih to\u010dkah razpisne politike Ministrstva za kulturo ter delovanja strokovnih komisij. Na seji so med vabljenimi spregovorili Polona Torkar\u00a0iz dru\u0161tva Asociacija,\u00a0Tja\u0161a Pureber\u00a0iz Gledali\u0161\u010da Glej,\u00a0Ur\u0161ka Je\u017e\u00a0iz Mesta \u017eensk,\u00a0Rok Vevar\u00a0iz Nomad &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2022\/02\/24\/kultura-enotna-glede-problemov-razpisnih-mehanizmov-drzave\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Kultura enotna glede problemov razpisnih mehanizmov dr\u017eave<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[26,15,1,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-6967","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6967","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6967"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6967\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6970,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6967\/revisions\/6970"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6967"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6967"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6967"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}