{"id":6268,"date":"2021-04-07T10:48:10","date_gmt":"2021-04-07T10:48:10","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=6268"},"modified":"2021-04-07T11:59:22","modified_gmt":"2021-04-07T11:59:22","slug":"dobre-prakse-nvo-mednarodno-reshape","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2021\/04\/07\/dobre-prakse-nvo-mednarodno-reshape\/","title":{"rendered":"Dobre prakse NVO \u2013 mednarodno: RESHAPE"},"content":{"rendered":"\n

RESHAPE je triletni raziskovalni projekt raznolike skupine organizacij iz Evrope in ju\u017enega Mediterana, s katerim delavci in delavke na podro\u010dju umetnosti razvijajo alternativne organizacijske modele, strukture in prakse v umetnosti, neposredno zvezane z dru\u017ebo in njenim razvojem. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Kulturosferi za\u010denjamo cikel prispevkov, namenjenih raziskovanju mednarodnih dobrih praks nevladnega sektorja na podro\u010dju kulture. Pogovarjali smo se z vodjo projekta RESHAPE Milico Ili\u0107. <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

\u00bbVerjamem, da umetni\u0161ka izku\u0161nja ustvarja potencial, mo\u017enost druga\u010dne perspektive, pogled v drugo resni\u010dnost, drug na\u010din gledanja na svet in \u017eivljenja v njem,\u00ab je zapisala Milica Ili\u0107. Prepri\u010dana je, da je umetni\u0161ko prizadevanje v svoji zmo\u017enosti introspekcije globoko politi\u010dno dejanje, saj kolektivni in individualni domi\u0161ljiji dodaja dodatne plasti za mo\u017enosti druga\u010dne dru\u017ebe. V tem duhu je bil zasnovan tudi mednarodni projekt RESHAPE. Snovalci* so si ga zamislili kot odgovor na ekstremno polarizacijo, nara\u0161\u010dajo\u010do nestrpnost in nacionalizem, podnebne katastrofe, manipulacija politi\u010dnih mnenj in izbir ter pritiske na svobodo izra\u017eanja in komodifikacijo najbolj intimnih vidikov na\u0161ega \u017eivljenja. Te razdiralne in uni\u010devalne procese so \u017eeleli nasloviti znotraj umetni\u0161ke prakse in sektorja nasploh. <\/p>\n\n\n\n

Govorimo predvsem o u\u010dinkih, kot so gro\u017enje svobodi umetni\u0161kega izra\u017eanja, ekonomska \u0161ibkost in prekarnost, tr\u017ena usmerjenost, sistemska togost in marginalizacija, ki se iz \u0161ir\u0161e dru\u017ebe prena\u0161ajo v umetnost in na procese umetni\u0161ke produkcije. Kot pravi Ili\u0107: \u00bbZdi se, da je raznolikost \u0161e vedno ideal, ki ga je te\u017eko dose\u010di, saj vidimo, kako homogena je ve\u010dina na\u0161ih ekip, programov in ob\u010dinstva. Umetni\u0161ki sektor se v veliki meri opira na modele, pri katerih so rast, ekstrakcija in produktivnost norma.\u00ab Z raziskovalnim projektom RESHAPE sodelujo\u010di soo\u010dajo obstoje\u010de prakse in posku\u0161ajo ustvariti nova orodja za prehod v nov, pravi\u010dnej\u0161i umetni\u0161ki ekosistem. \u00bbDa bi \u0161e naprej lahko igral svojo klju\u010dno vlogo v dru\u017ebi, se mora umetni\u0161ki sektor za to ustrezno opremiti. Raznolikost in sodelovanje mora sektor sprejeti za vodilni na\u010deli, delovati pa mora v okviru modelov in praks, ki negujejo svobodo, pravi\u010dnost in solidarnost,\u00ab pravi Milica Ili\u0107. Ob tem se izvajalci projekta spra\u0161ujejo, ali bo gojenje teh vrednot privedlo tudi do razvoja novih struktur in sistemov, ter ali so umetnost in njeni postopki lahko skozi lastno transformacijo tudi generator \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih sprememb. <\/p>\n\n\n\n

Do umetnosti ni enakopravnega dostopa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kraj rojstva in bivanja mo\u010dno zaznamuje umetni\u0161ko prakso posameznika, saj zamejita spekter, kaj ta lahko ali ne more po\u010deti. Tako ima tudi samo ob\u010dinstvo zamejen dostop do raznolikosti perspektiv in umetni\u0161kih idej, kot je tudi lokalno specifi\u010dno zamejen dostop do teh izrazov na specifi\u010dna ob\u010dinstva.\u00a0Milica Ili\u0107 meni, da je \u00bb\u0161tevilo \u017eensk ali etni\u010dno raznolikih strokovnjakov na vodilnih polo\u017eajih v umetni\u0161kem sektorju ali na na\u0161ih odrih in v na\u0161ih galerijah \u0161e vedno \u0161kandalozno nizko. Bolj kot kdaj koli prej umetni\u0161ki trg na eni strani, in nacionalne (nacionalisti\u010dne) politike na drugi oblikujejo, \u010digav glas je treba sli\u0161ati in \u010digava zgodba je pripovedovana.\u00ab <\/p>\n\n\n\n

Pravi, da je krivic v sektorju, ki se pona\u0161a s svojo odprtostjo, \u0161e vedno preve\u010d. Meni, da je urgentno, da razvijemo alternativne modele in pogoje umetni\u0161ke produkcije, ki so veliko bolj usklajeni z vrednotami solidarnosti, prijaznosti in skrbi.\u00a0Prav tako je po njenem nujno, da to po\u010dnemo v sodelovanju z drugimi, neumetni\u0161kimi praksami in to\u010dkami odpora.\u00a0Ob tem dodaja, da del re\u0161itve vidi v razvoju mnogoterih mikro pobud, ki ponujajo mikro re\u0161itve za vseprisotne krivice. Meni \u0161e, da je dol\u017enost umetni\u0161kih organizacij, da krivice sistema nagovorijo ravno s podporo navedenih mnogoterih mikro popravkov. <\/p>\n\n\n\n

Baza alternativnih mo\u017enosti delovanja v kulturi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ena od aktivnosti projekta je snovanje baze alternativnih kolektivov in posameznikov, ki so \u017ee oblikovali svoje alternativne modele delovanja. Baza jim daje vidnost, s tem pa tudi mo\u017enost ve\u010djega vpliva na sektor na sploh. Poleg tega v projektu deluje in razvija nove modele in prakse 40 umetnikov, umetnic, aktivistov, aktivist in delavcev ter delavk v kulturi, ki so bili izbrani glede na raznolikost njihovi ozadji in izku\u0161enj. Razdeljeni v pet skupin bodo v obdobju osemnajstih mesecev raziskovali pet danes za kulturo klju\u010dnih tem. Te so: umetnost in dr\u017eavljanstvo, modeli pravi\u010dnega upravljanja, vrednost umetnosti v dru\u017ebi, solidarnostna ekonomija in transnacionalne \/ postnacionalne umetni\u0161ke prakse. Preko \u0161tevilnih sre\u010danj in pogovorov bodo razvili predloge, ki bi slu\u017eili kot inspiracija za prihodnje spremembe v sektorju. Projekt v praksi preizku\u0161a idejo o nujnosti razvoja sektorja od spodaj. Gre za eksperiment transformacije preko sodelovanja med akterji gibanj od spodaj in ustaljenih institucij. <\/p>\n\n\n\n

Namen RESHAPE je torej, da znotraj umetni\u0161kega sektorja odpira prostor razprave o prihodnjem razvoju sektorja. \u017deli eksperimentirati z alternativnimi orodji, da bi spodbudili preobrazbo sektorja. Projekt ka\u017ee na to, da so tisti, ki se ukvarjajo z umetnostjo na sodelovalni in solidarnostni na\u010din, z brezmejno, interdisciplinarno, \u010dez-funkcijsko in ne-hierarhi\u010dno dimenzijo lahko gonilna sila pozitivne prihodnosti sektorja. <\/p>\n\n\n\n

Ob tem pa se zdi izredno pomembno, da ima polje umetnosti, ki sicer najpogosteje deluje v okviru nacionalnih politik, prilo\u017enost tudi ponosno pokazati, da je to veliko \u0161ir\u0161e, in da je kljub partikularnosti izku\u0161enj lokalnih specifik sektor med seboj izredno mednarodno povezan tako neposredno, kot tudi posredno z medsebojnim vplivanjem. Kakr\u0161na koli radikalna sprememba v tem okviru predvideva trans-nacionalni horizont. Zato je bilo evropsko financiranje v kontekstu Ustvarjalne Evrope izjemno pomembno, saj ponuja edinstveno prilo\u017enost za tovrstne raziskave od spodaj navzgor brez omejitev nacionalne politike ali trga. <\/p>\n\n\n\n

Milica Ili\u0107 pravi, da \u00bbsmo vajeni, da smo akterji na lokalnih in dr\u017eavnih scenah. Hkrati pa smo tudi del sektorja, ki sega veliko \u0161ir\u0161e: od Reykjavika do Bakuja in od Sankt Peterburga do Casablance. Prav v tem \u0161ir\u0161em prostoru smo tudi dol\u017eni premagovati razlike, poslu\u0161ati glasove, ki se manj sli\u0161ani, podpreti \u0161ibkej\u0161e, deliti svoje prednosti in delovati solidarno. Poskrbeti moramo tako za lokalno vkoreninjene umetnike in umetni\u0161ke prakse, kot za tudi za njihovo medsebojno povezanost na svetovni ravni.\u00ab S tem pa seveda ne misli, da imamo s tem, ko si delimo skupni prostor umetnosti v kontekstu ju\u017enega Mediterana in Evrope, tudi enake pogoje dela in \u017eivljenja. Nasprotno, razlike v dostopu do virov, mobilnosti in svobode izra\u017eanja so ogromne. Na\u0161i odnosi so obremenjeni z dolgo zgodovino gospodarskih in geopoliti\u010dnih bojev za mo\u010d, ki so zelo pogosto prisotni \u0161e danes. A v tesno povezani mednarodni umetni\u0161ki sceni lahko z medsebojnim vplivanjem to skupaj naslavljamo. <\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d o programu RESHAPE si lahko preberete na tej povezavi<\/a>. <\/p>\n\n\n\n

* V besedilu uporabljeni in zapisani izrazi v slovni\u010dni obliki za mo\u0161ki spol se uporabljajo kot nevtralni za vse spole.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

RESHAPE je triletni raziskovalni projekt raznolike skupine organizacij iz Evrope in ju\u017enega Mediterana, s katerim delavci in delavke na podro\u010dju umetnosti razvijajo alternativne organizacijske modele, strukture in prakse v umetnosti, neposredno zvezane z dru\u017ebo in njenim razvojem. V Kulturosferi za\u010denjamo cikel prispevkov, namenjenih raziskovanju mednarodnih dobrih praks nevladnega sektorja na podro\u010dju kulture. Pogovarjali smo se z … Preberi ve\u010d o Dobre prakse NVO \u2013 mednarodno: RESHAPE<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,12,22],"tags":[],"class_list":["post-6268","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-nevladne-organizacije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6268","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6268"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6268\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6281,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6268\/revisions\/6281"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6268"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6268"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6268"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}