{"id":615,"date":"2016-10-03T12:09:39","date_gmt":"2016-10-03T12:09:39","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=615"},"modified":"2016-10-05T07:05:07","modified_gmt":"2016-10-05T07:05:07","slug":"iz-prve-vrste-jadranka-plut-kud-mreza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2016\/10\/03\/iz-prve-vrste-jadranka-plut-kud-mreza\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Jadranka Plut, KUD Mre\u017ea"},"content":{"rendered":"

V sklopu na\u0161ega elektronskega glasila Kulturosfera nadaljujemo s predstavljanjem \u010dlanic in \u010dlanov Asociacije. <\/strong><\/p>\n

Tokrat smo se pogovarjali s predstavnico KUD Mre\u017ea Jadranko Plut, ki je letos postala tudi predsednica Asociacije.<\/p>\n

<\/p>\n

KUD Mre\u017ea je \u017ee dvajset let nepogre\u0161ljiv del Kulturnega centra Metelkova mesto, kjer si prizadevajo za bolj\u0161e infrastrukturne in produkcijske pogoje akterjev na ljubljanski neodvisni kulturno-umetni\u0161ki sceni. Jadranka Plut je preko delovanja v KUD Mre\u017ee \u017ee vrsto let vpeta v delovanje Asociacije. Letos je v za\u010detku leta postala tudi njena predsednica, s kulturno politiko se ukvarja tudi kot \u010dlanica Nacionalnega sveta za kulturo. V ospredje svojega mandata postavlja prizadevanja za izbolj\u0161anje pogojev delovanja samostojnih ustvarjalk_cev in nevladnih organizacij v kulturi.<\/em><\/p>\n

Prosimo, da na kratko predstavite va\u0161e dejavnosti in izpostavite glavne poudarke va\u0161ega dosedanjega profesionalnega dela.<\/strong><\/p>\n

V KUD Mre\u017ea znotraj Kulturnega centra Metelkova mesto upravljamo Galerijo Alkatraz in Reziden\u010dni atelje Azil. Med letoma 2000 in 2014 je Mre\u017ea skrbela za odmevno kulturno prizori\u0161\u010de in mladinski center Menza pri koritu, od leta 2004 pa sodeluje z lokalnimi umetniki in umetnicami pri snovanju celostne umetnine Metelkova (Projekt Urbani likovni projekti obsega okrog devetdeset urbanih umetni\u0161kih intervencij). Leta 2000 smo pridobili status dru\u0161tva, ki deluje v javnem interesu na podro\u010dju kulture. Mednarodni feministi\u010dni in kvirovski festival Rde\u010de zore, ki ga organiziramo od leta 2000, je v svoji \u0161estnajststletni zgodovini sodeloval z vrsto mladinskih centrov po Sloveniji in mnogimi drugimi akterji z ljubljanske, slovenske in tuje kulturno-umetni\u0161ke scene ter zaradi velike koli\u010dine vlo\u017eenega dela organizatork (ki je v ve\u010dinski meri prostovoljsko) in premi\u0161ljenih feministi\u010dnih in kvirovskih vsebin dogodkov postal mednarodno prepoznaven.<\/p>\n

Neidiomatska zvo\u010denja in svobodne jazzovske godbe izvajamo v koncertnem ciklu Friforma, v sklopu katerega omogo\u010damo tujim izvajalkam_cem tudi ve\u010d dnevne rezidence, katerih rezultat je skupen projekt (koncert, zvo\u010dni dogodek, performans, posnetek, mednarodno gostovanje) z (ne)uveljavljenimi slovenskimi jazzerji in glasbenimi improvizatorji.
\nKoncertni cikel Metabonma \u017ee \u010detrto leto izpolnjuje cilj, ki si ga je zadal – na Metelkovo prvi\u010d v ve\u010djem obsegu pripeljati klasi\u010dno glasbo in sodobno komponirano glasbo. Poudarek je predvsem na slovenskih glasbenih ustvarjalcih, ki bodo imeli mo\u017enost sodelovati z uveljavljenimi skladatelji iz na\u0161ega prostora.<\/p>\n

V KUD Mre\u017ea se \u017ee vrsto let posve\u010damo glasbeni in likovni vzgoji za pred\u0161olske otroke. Letos se bomo v soprodukciji z Vrtcem Vodmat, uvrstili v tekmovalni program Festivala Mali slon, ki bo med 11. in 16. 10. 2016 potekal v Mariboru. Animacije z naslovi: Radovedna mi\u0161, Firbec in Gumb za posebne dose\u017eke so, v stop-motion tehniki, ustvarili otroci skupaj, s filmsko animatorko, fotografom in glasbeniki.<\/p>\n

Relativna novost je festival Reciklart, ki je letos potekal \u017ee drugo leto. Le-ta aktivno vklju\u010duje mlade v soustvarjanje festivala; s sodelovanjem na delavnicah, interveniranjem in soustvarjanjem skupinskih del, razstavljanjem v galeriji in ustvarjanjem ter poslu\u0161anjem glasbe, obenem pa opozarja na problematiko potro\u0161ni\u0161ke, kapitalisti\u010dne dru\u017ebe, ki s svojo hiper produkcijo ustvarja odvisne posameznice_ke. S festivalom tudi \u017eelimo mladim pribli\u017eati na\u010delo D.I.Y. \u2013 naredi sam, saj lahko le z aktivno dr\u017eo spreminjamo obstoje\u010di sistem\u00a0in si pridobivamo znanja alternativnih tehnik in ve\u0161\u010din za ustvarjanje manj\u0161ih skupnosti, ki bi temeljile na nehierarhi\u010dnosti ter solidarnosti.<\/p>\n

KUD Mre\u017ea \u2013 kot pove \u017ee ime \u2013 na lokalni, regionalni, dr\u017eavni, evropski in globalni ravni uspe\u0161no mre\u017ei posameznike in organizacije, ki sodelujejo pri oblikovanju umetni\u0161ke, kulturne, izobra\u017eevalne, mladinske, svetovalne, promocijske, informacijske, pedago\u0161ke in socialne dejavnosti v Metelkova mestu.<\/p>\n

Moje delo znotraj dru\u0161tva je povezano predvsem z Galerijo Alkatraz, ki je del ljubljanske umetni\u0161ke scene od leta 1996. Locirana znotraj Metelkove mesta je projekt metelkovskih mladih ustvarjalk_cev, ki so uni\u010deno stavbo spremenili v osrednje razstavi\u0161\u010de. Galerija je na za\u010detku funkcionirala po principu artists-run-places, nato je dobila umetni\u0161ko vodenje, vendar \u0161e vedno deluje v skladu z osnovnimi na\u010deli samonikle organizacije iz preteklih let. Od za\u010detka delamo z namenom spodbujanja mladih umetnic_kov, ki posku\u0161ajo poiskati mo\u017enosti prezentacije svojega ustvarjalnega dela v svetu umetnosti. Galerija jim omogo\u010da preboj s pomo\u010djo profesionalnega sodelovanja pri razstavnih projektih, infrastrukturne ponudbe, alternativnih mo\u017enostih prezentacije in mednarodne promocije. Poleg prezentacije mladih umetnikov nadaljujemo s predstavljanjem umetnic_kov iz Metelkove: vsako leto predstavimo pregledno razstavo ene_ga predstavnice_ka skupnosti in jo dodatno promoviramo z izdajo razstavnega kataloga. Vsa leta sodelujemo z doma\u010dimi in tujimi institucijami, umetniki, kustosi in galeristi. Del mednarodne promocije galerije je usmerjen tudi v udele\u017ebo na mednarodnih sejmih sodobne umetnosti (npr. Viennacontemporary), ki omogo\u010da neodvisen na\u010din financiranja in produkcije ter mednarodno prepoznavnost umetnikom, ki jih galerija zastopa.<\/p>\n

Kak\u0161no je po va\u0161em videnju splo\u0161no stanje profesionalnih NVO in samozaposlenih v kulturi?<\/strong><\/p>\n

Splo\u0161no stanje profesionalnih NVO je slabo in prvi korak do zaustavitve netrajnostnega razvoja nevladnega sektorja v kulturi je umestitev definicije nevladnih organizacij kot politi\u010dnega subjekta v krovni zakon. Profesionalne nevladne organizacije na podro\u010dju kulture nosijo velik razvojni potencial, zato bi bilo potrebno te kulturno-politi\u010dne akterje opolnomo\u010diti, da lahko uresni\u010dujejo svoje poslanstvo, prispevajo k razvojnim prebojem, ki jih kultura vsekakor ima, in ostanejo gonilni motor promocije Slovenije v tujini.<\/p>\n

Poleg prostorsko-infrastrukturnega pomanjkanja se profesionalna NVO scena soo\u010da z nestabilnim financiranjem, \u010deprav njihovo delovanje in programi pokrivajo dejavnosti, ki jih dr\u017eavne ali lokalne institucije ne izvajajo. Nezmo\u017enost zaposlovanja v tem sektorju je vsekakor ena izmed klju\u010dnih te\u017eav, ki poleg nestabilnega in nezadostnega financiranja onemogo\u010da dolgoro\u010dni razvoj profesionalnih NVO-jev in seveda tudi samozaposlenih v kulturi, s tem pa je oviran preboj celotnega sektorja.<\/p>\n

Stanje na podro\u010dju samozaposlenih se \u0161e poslab\u0161uje, \u0161e vedno imamo okoli 30 odstotkov samozaposlenih v kulturi, ki \u017eivijo pod pragom rev\u0161\u010dine. \u017de dolgo \u010dakamo in opozarjamo na nujno ureditev njihovega materialnega in socialnega polo\u017eaja. Skozi zakonodajne spremembe znotraj krovnega zakona in Uredbe o samozaposlenih je treba ta poklic urediti na na\u010din, da postane privla\u010den za svobodne umetnice_ke in ostale zaposlene v kulturi, ki so se odlo\u010dili za svobodnej\u0161i in bolj ustvarjalen na\u010din dela.<\/p>\n

Mineva pol leta, odkar ste prevzeli vodenje Asociacije. Kaj vas je motiviralo za prevzem te funkcije in kje po pol leta vidite klju\u010dne izzive?<\/strong><\/p>\n

\u017de vrsto let delujem v nevladnem sektorju ter posku\u0161am aktivno prispevati k izbolj\u0161evanju polo\u017eaja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi. S profesionalizacijo Asociacije, ki je ena od pomembnih zagovorni\u0161kih mre\u017e v dr\u017eavi, sem predsedni\u0161ko funkcijo sprejela kot izziv in nadaljevanje dela, ki so ga za\u010drtali moje predhodnice in predhodniki, sekretariat ter upravni odbor Asociacije, v katerem sem delovala kot \u010dlanica in kasneje tudi podpredsednica.<\/p>\n

Dru\u0161tvo Asociacija zdru\u017euje veliko \u0161tevilo posameznikov in organizacij z neizmerno koli\u010dino znanja in izku\u0161enj in zato predstavlja platformo nenehnega izmenjevanja znanj, vedenja in idej. V takem okolju se po\u010dutim doma\u010de. Nadaljujem vizijo krepitve profesionalnega razvoja dru\u0161tva in povezovanja med \u010dlani dru\u0161tva, pisarno in upravnim odborom. Asociacija je z nadaljevanjem in utrjevanjem dialoga znotraj organizacije uspela postati okrepljeno telo, ki ga kulturna politika prepoznava kot enega od pomembnih sogovornikov pri izbolj\u0161evanju pogojev dela samozaposlenih ustvarjalk in ustvarjalcev in nevladnih organizacij s podro\u010dja kulture.<\/p>\n

Klju\u010dni izzivi, ki so pred nami so primerna umestitev in financiranje nevladnih organizacij v kulturi, ureditev statusa samozaposlenih ter ustrezna podpora neodvisni umetni\u0161ki produkciji na lokalnem nivoju, okrepitev strokovnih podlag za zagovorni\u0161tvo, krepitev partnerstev na nacionalni, lokalni in mednarodni ravni, omogo\u010danje uspe\u0161nega medsektorskega povezovanja ter diverzificiranja virov.<\/p>\n

Asociacija je uveljavljena zagovorni\u0161ka organizacija v polju kulture. Kaj so po va\u0161em klju\u010dni izzivi, kjer mora Asociacija skrbeti za trajnostni razvoj delovanja svojih \u010dlanov in \u0161ir\u0161e neodvisne profesionalne scene v polju kulture in umetnosti do konca mandata te vlade?<\/strong><\/p>\n

Klju\u010dni izzivi so vsekakor pri\u010dakovana uveljavitev novega modela kulturne politike s ciljem izbolj\u0161ati razmere za delovanje NVO in samozaposlenih ustvarjalcev, krepitev dialoga nacionalne in lokalne kulturne politike z vsemi dele\u017eniki na podro\u010dju kulture, \u0161e posebej z nevladnim sektorjem, spodbujanje razvoja nevladnih organizacij v kulturi s sistemsko ureditvijo njihovega financiranja: tako javnega financiranja kot vzpostavljanja mehanizma zasebnega financiranja in s spodbujanjem zaposlovanja v tem sektorju, celovitim medresorskimi ukrepi za izbolj\u0161anje socialnega, pravnega in ekonomskega polo\u017eaja samozaposlenih v kulturi, vzpostavljanja mehanizmov za spodbujanje zasebnega vlaganja v kulturo s strani dr\u017eave in izkori\u0161\u010danje prilo\u017enosti medsektorskega sodelovanja.<\/p>\n

Nevladni sektor je potrebno podpreti z ustreznimi mehanizmi (nova finan\u010dna perspektiva to omogo\u010da) in s tem prebivalcem omogo\u010diti dostop do kvalitetne sodobne kulture, ki dviga nivo kvalitete \u017eivljenja prebivalcev.<\/p>\n

Kje vidite \u0161e izzive NVO in samostojnih ustvarjalcev v polju kulture in umetnosti za uresni\u010devanje njihovih potencialov?<\/strong><\/p>\n

Dodatni izzivi profesionalnih NVO-jev in samostojnih ustvarjalcev v kulturi vidim v njihovi prilagodljivosti, hitreje spreminjajo\u010dih na\u010dinih delovanja in z \u017ee razvitimi izku\u0161njami medsektorskega delovanja v polju umetnosti (sodobna umetnost deluje interdisciplinarno). Zato so razvili veliko pripravljenost na nenehna iskanja inovativnih re\u0161itev, pri razvijanju partnerskega sodelovanja z javnim sektorjem in podjetji za oblikovanje novih pobud, pristopov in projektov ter razvojem enakopravnega sodelovanja med kulturo in gospodarstvom. Na ta na\u010din lahko okrepijo doseganje ve\u010dje medsektorske ozave\u0161\u010denosti o potencialih NVO in samostojnih ustvarjalcih v kulturi, razvijajo konkretna partnerstva ter skupne pobude za naslavljanje prioritetnih podro\u010dij.<\/p>\n

Kje vidite Asociacijo \u010dez tri leta?<\/strong><\/p>\n

Asociacija se je s profesionalizacijo vzpostavila kot stabilna, sodobna in vklju\u010dujo\u010da mre\u017ea profesionalnih nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture, ki je postala pomembna zagovorni\u0161ka organizacija in nanizala kar nekaj pomembnih uspehov v boju za izbolj\u0161anje polo\u017eajev profesionalnih NVO-jev in samostojnih ustvarjalcev v kulturi.
\nV zadnjih nekaj mesecih je treba izpostaviti vsaj tri klju\u010dne uspehe. Prvi je bil gotovo zmaga na ustavnem sodi\u0161\u010du glede spremembe zakonodaje pri pripisovanju fiktivnih dohodkov za vse prekerne delavke_ce v kulturi in \u0161ir\u0161e. Trudili smo se tudi za smiselno ureditev novele Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo, kjer smo za zdaj prepre\u010dili kolaps nevladnega sektorja in mno\u017ei\u010dno ukinjanje statusa samozaposlenih. Ta bitka \u0161e ni kon\u010dana, s aj je nujno, da za\u010dne dr\u017eava za njihovo delo namenjati ustrezna sredstva za primerno pla\u010dilo. Uspeli smo tudi poenostaviti proces izjeme od kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic in \u0161e mnogo drugega.<\/p>\n

Verjamem, da bo \u010dez tri leta Asociacija uresni\u010dila svojo za\u010drtano vizijo razvoja in nanizala \u0161e veliko pomembnih uspehov, ki bodo klju\u010dno prispevali k izbolj\u0161evanju stanja v kulturi s poudarkom na profesionalnih NVO-jih in samostojnih ustvarjalkah_cih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V sklopu na\u0161ega elektronskega glasila Kulturosfera nadaljujemo s predstavljanjem \u010dlanic in \u010dlanov Asociacije. Tokrat smo se pogovarjali s predstavnico KUD Mre\u017ea Jadranko Plut, ki je letos postala tudi predsednica Asociacije.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,3],"tags":[],"class_list":["post-615","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/615","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=615"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/615\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":636,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/615\/revisions\/636"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=615"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=615"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=615"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}