{"id":585,"date":"2016-08-31T13:20:35","date_gmt":"2016-08-31T13:20:35","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=585"},"modified":"2016-08-31T18:34:03","modified_gmt":"2016-08-31T18:34:03","slug":"iz-prve-vrste-predstavitve-clanov-asociacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2016\/08\/31\/iz-prve-vrste-predstavitve-clanov-asociacije\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: predstavitve \u010dlanov Asociacije"},"content":{"rendered":"

Ena izmed najpomembnej\u0161ih elementov Dru\u0161tva Asociacija je neizmerna koli\u010dina znanja in izku\u0161enj, ki jih imajo na\u0161i \u010dlani in \u010dlanice. Asociacija tako predstavlja platformo nenehnega izmenjevanja znanj, vedenja in idej.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Vsak mesec bomo predstavili nekaj na\u0161ih \u010dlanov in njihova mnenja glede aktualnih kulturno-politi\u010dnih izzivov. Tokrat smo se pogovarjali s predstavniki zavodov Projekt Atol, Emanat in Radia \u0160tudent ter Igorjem Vidmarjem.<\/p>\n

<\/p>\n

ZAVOD PROJEKT ATOL:\u00a0\u00bbV celotnem sektorju vlada\u00a0kultura samo-iz\u010drpavanja, strahu in negotovosti.\u00ab<\/strong>
\nProjekt Atol uradno deluje od leta 1994, neuradno pa \u0161e kak\u0161ni dve leti ve\u010d. Trenutno ima svojo dejavnost razvejano predvsem v mednarodnem smislu, na vsebinskem pa ga zaznamuje delovanje nekje med tehnologijo in znanostmi na eni, ter umetni\u0161kim izrazom na drugi strani.<\/em><\/p>\n

Prosimo, da na kratko predstavite va\u0161e dejavnosti in izpostavite glavne poudarke va\u0161ega dosedanjega dela.<\/strong>
\nProjekti, ki se jih lotevamo, so pogosto povsem raziskovalni, skoraj praviloma pa organizacijsko in neredko tudi finan\u010dno razmeroma zahtevni. Prav zato je velik poudarek na internacionalizaciji na\u0161ega delovanja, saj neredko v Sloveniji ni prostora ali razstavi\u0161\u010da, ki bi razpolagal s potrebno tehnolo\u0161ko infrastrukturo, ali pa so namenska sredstva za izvedbo nekaterih projektov bistveno premajhna.<\/p>\n

Na tem mestu bi radi izpostavili dolgoro\u010dno delovanje znotraj ve\u010dletnega projekta Iniciativa za arkti\u010dno perspektivo, s katero smo se samo v letu 2014 predstavili na Bienalu v Moskvi, dvakrat smo gostovali na Japonskem, ob koncu leta pa imeli eno osrednjih izpostavitev na odmevnem Montrealskem bienalu ter celo Oblikovalskem bienalu v Istanbulu. Prav v povezavi z API je nastal projekt Changing Weathers, za katerega smo prejeli sredstva Evropske komisije.<\/p>\n

Po drugi strani Projekt Atol\u00a0v svojih programih \u017ee tradicionalno velik poudarek daje projektom komunikacije, omre\u017eij, migracij in podobno. Nedvomno mnogo umetnikov pozna projekt Makrolab, a iz zadnjih let naj morda raje izpostavimo projekt Ni\u010desar ne smemo imeti za samoumevno, ki smo ga prvi\u010d predstavili v sklopu programov Evropske prestolnice kulture v Rigi, nato pa takoj \u0161e na Pittsbur\u0161kem bienalu. Vsebine, kot so tehnologije nadzora prek informacijskih omre\u017eij so stalnica na\u0161ega raziskovanje \u017ee v \u010dasu pred Snowdnom, a vse skupaj je v post-Snowdnovskem svetu dobilo ponoven zagon.<\/p>\n

Znotraj Projekta Atol deluje tudi zalo\u017eba rx:tx, katere zgodba ima prav tako \u017ee dolg rep, saj ustanovitev sega v leto 2002. Prav tako kot pri ostalih smo v smislu pozicioniranja usmerjeni predvsem navzven, torej v tujino, pa \u010deprav izdajamo predvsem glasbo doma\u010dih glasbenikov. \u017danrsko smo vezani na po\u010dasnej\u0161e elektronske ritme, nekako v obmo\u010dju tega, kar je zaznamoval enostavni pojem beats. No, in \u010de pri zalo\u017eni\u0161kem programu gledamo predvsem v tujino, se pri seriji rx:tx predstavlja posve\u010damo predvsem kakovostnim gostovanjem tujih glasbenikov, prav tako pa sku\u0161amo delovati \u010dim bolj povezovalno in sodelovati z izjemnim \u0161tevilom doma\u010dih glasbeno-prireditvenih formacij, ki jim v\u010dasih re\u010demo kar crewi. Ti so namre\u010d zares tisti, ki delajo sceno, in znotraj katerih se kalijo najbolj\u0161i doma\u010di kova\u010di beatov.<\/p>\n

Na koncu ne gre tudi brez strate\u0161kega sodelovanja Projekta Atol z Dru\u0161tvom Ljudmila, s katerim smo v zadnjih dveh letih pripravili toliko izjemnih projektov, da je \u017ee poskus na\u0161tevanja prese\u017ekov precej hitro krivi\u010dno po\u010detje. A naj vseeno poskusimo: Za\u010deli smo z Intervali Nata\u0161e Mu\u0161evi\u010d, s katerimi smo raziskovali mo\u017enosti zvo\u010dnega pogona, nato sta sledila Soundlighter ekipe IZLAND in jesusonecstasy ter gotovo eden umetni\u0161kih prese\u017ekov, Nevromat Lenke \u0110orojevi\u0107, Mateja Stupice in ekipe. Vsi si bomo za vedno zapomnili prvi PIFcamp, prvi mednarodni hekerski kamp.<\/p>\n

Kak\u0161no je po va\u0161em videnju splo\u0161no stanje profesionalnih NVO in samozaposlenih v kulturi?<\/strong>
\nSlabo in zavidanja vredno hkrati.\u00a0Nobena skrivnost ni, da kulturni sistem v Sloveniji potrebuje korenito reformo. Kjer NVO v kulturi \u0161e delujejo, zares opravljajo izjemno delo, \u0161e zlasti \u010de upo\u0161tevamo razmere, v katerih morajo delovati. To je zlasti o\u010ditno v zadnjih letih, ko je skupek sredstev za ustvarjanje kulturnih vsebin drasti\u010dno padel tako znotraj sistema programov javnih zavodov kot tudi pri oblikah sofinanciranja programov NVO, rezultati delovanja NVO pa so v resnici \u0161e vedno zelo dobri. A \u017eal so ti rezultati nastali predvsem z izjemno mero odrekanja in tako je danes delovanje v NVO na dnevni ravni tudi spopadanje z oblikami izjemne iz\u010drpanosti.<\/p>\n

Vse skupaj postane \u0161e huj\u0161e, \u010de zamenjamo fokus iz neodvisnih organizacij na samozaposlene v kulturi. \u010ce ni programskih sredstev, tudi umetniki in ostali samozaposleni ne morejo do honorarjev. Kulturni trg pa je tako ali tako mrtev. Kombinacija statistik in dejanj na podro\u010dju kulture v zadnjih nekaj letih pravzaprav prikazujejo grozljivo sliko tega, da dialog med odlo\u010devalci in samozaposlenimi ter NVO vse bolj deluje kot govor eden mimo drugega. Na eni strani sedijo radikalno podpla\u010dani umetniki in nekatere organizacije, ki \u017eivijo od projekta do projekta, na drugi pa ljudje, ki s sodobnim intelektualnim prekariatom nimajo nobene prave izku\u0161nje in ga ob\u010dasno celo vulgarno obravnavajo kot nepotrebno dramatiziranje. Siti torej la\u010dnemu ne verjame, la\u010dni pa ne govori pravega jezika mize, na kateri se re\u017eejo poteze. Posledica tega je kultura samo-iz\u010drpavanja, strahu in negotovosti v celotnem sektorju.<\/p>\n

\n

IGOR VIDMAR: \u201eGlede samozaposlenih so stvari vse slab\u0161e.\u201c<\/strong>
\n\u0160ir\u0161i javnosti je Igor Vidmar verjetno najbolj poznan kot kolumnist, novinar in aktivist, sicer pa je bil in \u0161e vedno je aktiven predvsem na podro\u010dju glasbe, kjer deluje kot promotor, manager in producent. Veliko stika je imel z alternativno glasbo, \u0161e posebej punkom. Bil je urednik na Radiu \u0160tudent, uredil je kultni stripovski album Magno Purgo, spopadal se je z oblastmi nekdanje dr\u017eave in na vse mo\u017ene na\u010dine slu\u017eil kot trn v peti udobnemu malome\u0161\u010danskemu \u017eivljenju.<\/em><\/p>\n

Prosimo, da na kratko predstavite va\u0161e dejavnosti in izpostavite glavne poudarke va\u0161ega dosedanjega dela.<\/strong>
\nMoja dejavnost zadnjih 37 let je organizacija koncertov alternativne popularne glasbe – \u00bbdoma\u010de\u00ab in \u00bbtuje\u00ab. Glavni poudarki so bili: za \u00bbdoma\u010de\u00ab- estetska in dru\u017ebena relevantnost; za \u00bbtuje\u00ab: enako.<\/p>\n

Kak\u0161no je po va\u0161em videnju splo\u0161no stanje profesionalnih NVO in samozaposlenih v kulturi?<\/strong>
\nO tem stanju te\u017eko sodim nasploh. Glede na stvarno padanje dr\u017eavne finan\u010dne podpore in narativne odzive prizadetih bi sklepal, da je \u00bbprofesionalnih NVO\u00ab vse manj, vendar nisem opazil nobenega pomembnega bankrota ali samoukinitve. Glede sodbe o samozaposlenih sem \u0161e bolj zadr\u017ean, lahko pa si mislim, da je tudi vse slab\u0161e. A kot nekdo, ki je bil ves \u010das svoje dejavnosti odvisen od javnega denarja \u2013 pardon, \u00bbsredstev\u00ab za okoli 3 odstotke skupne vrednosti mojih projektov, res te\u017eko sodim.<\/p>\n

\n

ZAVOD EMANAT: \u201eTr\u017ena logika je uni\u010devalna za podro\u010dje kulture.\u201c<\/strong>
\nZavod Emanat je produkcijska hi\u0161a s statusom delovanja v javnem interesu. Ustanovljen je bil leta 2006, z vizijo afirmacije in razvoja plesa in sodobne umetnosti kot dinami\u010dnega in raznolikega polja umetni\u0161ke ustvarjalnosti, vpete v sodobni kulturno umetni\u0161ki in dru\u017ebeno politi\u010dni prostor.<\/em><\/p>\n

Prosimo, da na kratko predstavite va\u0161e dejavnosti in izpostavite glavne poudarke va\u0161ega dosedanjega dela.<\/strong>
\nSvojo osrednjo vizijo Emanat udejanja z razvijanjem dejavnosti na treh podro\u010djih: odrska in AV produkcija, izobra\u017eevanje in zalo\u017eni\u0161tvo, pri \u010demer kot klju\u010den za razvoj podro\u010dja prepoznava nujnost njihovega so\u010dasnega izvajanja in vzajemnega prepletanja. Tako se posebno pozornost namenja interdisciplinarnosti oziroma spodbujanju dialoga in izmenjavi znanj med razli\u010dnimi umetni\u0161kimi disciplinami ter vpetosti v lokalni in mednarodni prostor.<\/p>\n

Kak\u0161no je po va\u0161em videnju splo\u0161no stanje profesionalnih NVO in samozaposlenih v kulturi?<\/strong>
\nMedtem, ko nimamo dostopa do dejanskih \u0161tevilk in objektivnih raziskav glede splo\u0161nega stanja, se z na\u0161ega vidika zdi, da je t.i. nevladna kulturna scena globoko podhranjena in je skozi pogoje subvencij pod vedno ve\u010djimi pritiski, da mora za vse manj\u0161i denar producirati vse ve\u010d. Ni videti, da bi s strani uradne kulturne politike sploh obstajala vizija, kaj \u0161ele strategija, kako omogo\u010dati nevladno sceno, kako spodbuditi razvoj in njeno neodvisnost – tudi od dr\u017eavnih subvencij. Edini korak, ki je viden, je zapiranje pipice dr\u017eavnih in lokalnih subvencij brez kakr\u0161nekoli ideje o posledicah in nadaljnih korakih. Iz premikov ali njihove odsotnosti je jasno, da odgovorni pravzaprav ne vedo, kak\u0161en je smisel obstoja neodvisnih nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
\nPo drugi strani pa je jasno, da je dru\u017eba vse bolj pre\u017eeta z neoliberalno logiko v smeri prostega trga, ki naj bi poskrbel za vse, kar \u010dlovek potrebuje. Medtem, ko je – splo\u0161no gledano – neka mera tekmovalnosti nujna za razvoj tudi kulturnega podro\u010dja, pa je jasno, da je prete\u017eno tr\u017ena logika, ki vse bolj definira tudi najbolj alternativne in raziskovalne predele umetni\u0161kega ustvarjanja, v veliki meri uni\u010devalna za podro\u010dje kulture. Trg z roko v roki z dr\u017eavo iz dneva v dan najbolj neusmiljeno jemlje samozaposlenim in nevladnim organizacijam.<\/p>\n

\n

RADIO \u0160TUDENT: \u00bbImperativu konkuren\u010dnosti se je potrebno zoperstaviti s solidarnostjo.\u00ab<\/strong>
\n\u00a0Radio \u0160tudent v slovenskem medijskem prostoru zaseda pomembno mesto, ki s svojim neodvisnim in ustvarjalnim duhom vse od ustanovitve konec \u0161estdesetih \u00a0v na\u0161 prostor prina\u0161a \u0161tevilne novosti na podro\u010djih glasbe, kulture, novinarstva in drugih. Prepoznaven je po neodvisnem intelektualnem naboju in zato ne \u010dudi, da so \u0161tevilni danes vidnej\u0161i intelektualci neko\u010d soustvarjali program Radia \u0160tudent. Ta pa tudi v teko\u010dem pomilenijskem obdobju ohranja vso ostrino in se na razli\u010dnih podro\u010djih odziva na\u00a0relevantne\u00a0dru\u017ebene teme, kreira umetni\u0161ki program, predstavlja in\u00a0ocenjuje najnovej\u0161o umetni\u0161ko humanisti\u010dno produkcijo in se seveda na vseh ravneh ukvarja z glasbo.<\/em><\/p>\n

Prosimo, da na kratko predstavite va\u0161e dejavnosti in izpostavite glavne poudarke va\u0161ega dosedanjega dela.<\/strong>
\nRadio \u0160tudent je ena najstarej\u0161ih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj. \u0160tudentski nekomercialni radijski program oddaja preko edine obstoje\u010de frekvence 89,3MHz iz edinega oddajnika na ljubljanskem gradu, s katerim se pokriva \u0161ir\u0161e obmo\u010dje Ljubljane – podro\u010dje z okoli 500.000 prebivalcev – potencialnih poslu\u0161alcev, spremlja se ga lahko tudi preko na\u0161e spletne strani<\/a>.<\/p>\n

Poleg ustvarjanja in oddajanja izobra\u017eevalnega, umetni\u0161kega, informativnega in glasbenega programa, je enako pomembna tudi njegova vzgojno izobra\u017eevalna vloga \u2013 tako medijskih kadrov kot poslu\u0161alstva. Temeljno vodilo programske politike Radia \u0160tudent je neodvisno ustvarjanje programa, ki se ne prilagaja okusu povpre\u010dnega poslu\u0161alca komercialnih radijskih postaj, ampak sku\u0161a s podajanjem tehtnih vsebin na vseh podro\u010djih ustvarjanja dvigovati kriterije zahtevnosti poslu\u0161alstva.<\/p>\n

Med programskimi sodelavci prevladujejo mladi oziroma \u0161tudentke in \u0161tudenti, kadri se obnavljajo z letnimi avdicijami za napovedovalce, tonske tehnike, novinarje in kreativne sodelavce marketinga.<\/p>\n

Kak\u0161no je po va\u0161em videnju splo\u0161no stanje profesionalnih NVO in samozaposlenih v kulturi?<\/strong>
\nO stanju nasploh je te\u017eko govoriti, ker to polje pre\u010dijo \u0161tevilni, medsebojno povsem razli\u010dni vzorci delovanja. Prvi in najbolj splo\u0161en odgovor bi seveda lahko bil, da je stanje slabo: med NVO-ji (kot tudi med samozaposlenimi) vladajo konkuren\u010dni odnosi (za kar seveda ne krivimo samih akterjev), ki po definiciji prepre\u010dujejo plodna sodelovanja, ki bi bila v tem trenutku najbolj potrebna. Menimo, da se je potrebno imperativu konkuren\u010dnosti zoperstavljati na razli\u010dne na\u010dine, eden od klju\u010dnih pa bi bila vzpostavitev nekak\u0161ne splo\u0161ne solidarnosti med enako pozicioniranimi organizacijami in posamezniki.<\/p>\n

Med samozaposlenimi v splo\u0161nem prevladujeta dva glavna vzorca: osebe, ki sicer zaslu\u017eijo za pre\u017eivetje, vendar se morajo zaradi tega samo-eksploatirati preko vseh meja (preve\u010d dela, manko zasebnega \u017eivljenja, zdravstveni problemi) ter tisti, ki ne morejo pridobiti dovolj dela in \u017eivotarijo na socialnem robu. Podobno velja tudi za NVO-je: le redki so se v novih zaostrenih razmerah zna\u0161li, ve\u010dini ostalih pa ne preostane drugega kot negotovi poskusi dr\u017eanja nad gladino. Tudi od institucij bi morali zahtevati, da \u010dim bolj upo\u0161tevajo na\u010delo egalitarnosti ter jasno opozarjati na principe (sicer neizogibnega) klientelisti\u010dnega delovanja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ena izmed najpomembnej\u0161ih elementov Dru\u0161tva Asociacija je neizmerna koli\u010dina znanja in izku\u0161enj, ki jih imajo na\u0161i \u010dlani in \u010dlanice. Asociacija tako predstavlja platformo nenehnega izmenjevanja znanj, vedenja in idej.\u00a0 Vsak mesec bomo predstavili nekaj na\u0161ih \u010dlanov in njihova mnenja glede aktualnih kulturno-politi\u010dnih izzivov. Tokrat smo se pogovarjali s predstavniki zavodov Projekt Atol, Emanat in Radia … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: predstavitve \u010dlanov Asociacije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,3,13],"tags":[],"class_list":["post-585","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/585","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=585"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/585\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":587,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/585\/revisions\/587"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=585"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=585"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=585"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}