{"id":5765,"date":"2020-10-07T14:43:01","date_gmt":"2020-10-07T14:43:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=5765"},"modified":"2020-10-07T14:54:00","modified_gmt":"2020-10-07T14:54:00","slug":"iz-prve-vrste-ziga-brdnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/10\/07\/iz-prve-vrste-ziga-brdnik\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: \u017diga Brdnik"},"content":{"rendered":"\n

\u017diga Brdnik je priznani filmski kritik in recenzent iz Maribora. Je tudi \u010dlan Asociacije. V Kulturosferi vsak mesec predstavljamo na\u0161e \u010dlane ter njihove poglede na aktualno kulturno politiko. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z \u017digo smo spregovorili o pere\u010di situaciji v filmu in polju kritike.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

\u0160tevilni menijo, da je rebalans kulturnega prora\u010duna in napovedano zni\u017eanje napad na kulturo in kaznovanje zaradi kriti\u010dne dr\u017ee ustvarjalcev. Kako si ga razlagate vi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zni\u017eanje sredstev vidim hkrati kot kaznovanje za kriti\u010dno dr\u017eo, hkrati pa se bojim, da gre za na\u010drtno postopno razgradnjo sektorja in prvi korak v poskusu njegovega prevzema. \u010cesar se lahko v prihodnje pod to oblastjo nadejamo, lahko vidimo na medijskem podro\u010dju, kjer se \u017ee vzpostavlja vzporedna medijska struktura, ki je jasno ideolo\u0161ko usmerjena, predvsem pa je hkrati v lasti vodilnih politi\u010dnih akterjev in se v ta namen v njihov posel sku\u0161a kanalizirati javna sredstva in dajatve. <\/p>\n\n\n\n

Na \u017ealost se bojim, da je razlaga bolj vulgarna od ideolo\u0161kega boja in da gre v prvi vrsti za posel, kdo bo dobil koliko sredstev in kdo si lahko od tega obeta dele\u017e. Hkrati to ka\u017ee izredno kratkoro\u010dno usmerjeno politiko, ki vidi samo neposredne koristi in ne zna razmi\u0161ljati strate\u0161ko. Da se namre\u010d strate\u0161ko vlaganje v kulturo dokazano povrne: pri \u010demer ne mislim v prvi vrsti finan\u010dno, ampak tudi izobrazbeno, humanisti\u010dno, humanitarno, kar vse prispeva k razvoju dru\u017ebe in bla\u017eenju krize, ki smo ji pri\u010da in ji bomo verjetno \u0161e mnogo bolj v prihodnjih letih. <\/p>\n\n\n\n

Ni pa to zgolj pojav trenutne oblasti in politike, ampak se nestrate\u0161ko in premalo dolgoro\u010dno vodenje kulturne politike vle\u010de \u017ee odkar jo spremljam, ne glede na vlado, ki jo vodi. In to prina\u0161a \u0161tevilne strukturne anomalije in probleme, ki se ka\u017eejo vedno bolj izostreno in mo\u010dno: centralizacija, politizacija, prekarizacija, izkori\u0161\u010danje, poru\u0161en trg dela,\u00a0rev\u0161\u010dina med kulturniki_cami\/umetniki_cami, odseljevanje kakovostnih kadrov v tujino in druge sektorje, amaterizem itn.<\/p>\n\n\n\n

Delujete kot kritik oziroma recenzent na filmskem podro\u010dju. Kako ocenjujete zmanj\u0161evanje\u00a0medijskega prostora za kritiko, ki smo mu pri\u010da v zadnjih letih?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zmanj\u0161evanje medijskega prostora za kritiko je zelo zaskrbljujo\u010de in ima \u0161ir\u0161e ter dolgoro\u010dnej\u0161e u\u010dinke, kot si jih lahko trenutno vsi skupaj zamislimo. Kritika je gonilo razvoja, saj omogo\u010da pretresanje in preizpra\u0161evanje umetni\u0161ke produkcije ter kulturne politike ter tako sooblikuje kriterije in miselni kontekst, v katerem nastajata. Brez nje razvoj ali nazadovanje postaneta naklju\u010dna, zaradi \u010desar bomo slej ali prej pristali v stagnaciji, teku na mestu ali celo nazadovanju. <\/p>\n\n\n\n

Hkrati ima kritika pomembno vlogo pri pribli\u017eevanju umetnosti ob\u010dinstvu, je na nek na\u010din most med umetnikom_co in gledalcem_ko oziroma udele\u017eencem_ko. Umetnost postavlja v dru\u017ebeni kontekst in s tem preizpra\u0161uje dru\u017ebeno realnost in umetnost\u00a0samo, s tem pa odpira miselne horizonte. Sicer pa imam ob\u010dutek, da kritika \u017ee na splo\u0161no, v vsakdanjem \u017eivljenju in delovanju ni sprejeta kot nekaj dobrega, ampak kot nekaj slabega, kar se odra\u017ea\u00a0tudi v stanju profesionalne kritike. Tudi kulturni in kreativni sektor\u00a0sam je zelo ob\u010dutljiv na kritiko iz svojih lastnih in zunanjih\u00a0vrst ter jo prepogosto razume kot napad, namesto da bi se o njej pogovarjali, se iz nje u\u010dili in sku\u0161ali rasti. <\/p>\n\n\n\n

Smo antikriti\u010dna in antifilozofska\u00a0dru\u017eba, zaradi \u010desar lahko tudi opa\u017eamo razrast teorij zarote, ponoven vzpon konzervativizmov, napade na kulturo in umetnost, sovra\u017eni govor, refa\u0161izacijo in degradacijo dru\u017ebe. In izgon kritike iz medijskega prostora je simptom ter hkrati vzvod tak\u0161nega procesa.<\/p>\n\n\n\n

Menite, da bi bilo potrebno kritiko na filmskem podro\u010dju\u00a0podpirati na bolj specifi\u010dne\u00a0na\u010dine s strani dr\u017eave? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na tem mestu moram pozdraviti potezo ministrstva za kulturo, ki je pred nekaj leti poklic kritika_\u010darke\u00a0dodalo med deficitarne poklice in tako nekaterim (med njimi tudi meni) olaj\u0161alo pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi s pla\u010danimi prispevki za socialno varnost. Kaj ve\u010d od dr\u017eave na pri\u010dakujem, saj sem prepri\u010dan, da mora kritika\u00a0delovati neodvisno od struktur mo\u010di in politike ter zato ne sme biti finan\u010dno odvisna od oblasti. Najve\u010d, kar lahko dr\u017eava stori, je vzpostavitev konstruktivne in dolgoro\u010dno vzdr\u017ene medijske politike, ravno nasprotno od trenutne. Za primerno mesto kritike v dru\u017ebi, omogo\u010danje profesionalnih pogojev dela in sprejemanjem kriti\u010dne dr\u017ee pa lahko in moramo v prvi vrsti skrbeti dr\u017eavljani_ke: s kupovanjem kakovostnih medijev in branjem, deljenjem ter pogovarjanjem o prispevkih.<\/p>\n\n\n\n

Poklic kritika je praviloma slabo pla\u010dan in posledi\u010dno prekaren. Kak\u0161ne so posledice\u00a0za stroko?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Posledice za stroko so katastrofalne, saj ve\u010dina ljudi lahko svoj poklic opravlja zgolj polovi\u010dno ali celo zgolj v prostem \u010dasu, posledi\u010dno pa je profesionalnih kritikov_\u010dark vedno manj. Ljudje z velikim potencialom, dobro izobrazbo in izjemnimi miselnimi kapacitetami so prisiljeni zatreti svoje sposobnosti, da lahko \u010dez dan opravljajo delo, s katerim se pre\u017eivljajo, potem pa ob ve\u010derih, praznikih in vikendih preklapljati nazaj v kriti\u010dno dr\u017eo, kar je zelo naporno, velikokrat neproduktivno in v\u010dasih tudi neizvedljivo. <\/p>\n\n\n\n

Honorarji so glede na vlo\u017eeno delo in trud praviloma res slabi, ne nagrajuje se toliko kakovost, ampak kvantiteta in klikabilnost; skratka, za pre\u017eivetje se \u0161teje koli\u010dina znakov in ne, koliko so premi\u0161ljeni, na mestu, poglobljeni, kriti\u010dni. Zato nastajajo slab\u0161i prispevki in posledi\u010dno tudi slab\u0161a umetni\u0161ka produkcija. Na kakovost pa seveda tudi vpliva, da se kritiki_\u010darke ne morejo osredoto\u010diti zgolj na eno podro\u010dje pisanja, kjer bi obvladali vse segmente tega podro\u010dja in tako svoje delo opravljali optimalno.<\/p>\n\n\n\n

Menite, da je za izobra\u017eevanje\u00a0kritikov ter prenos znanja ustrezno poskrbljeno? Kako bi moralo biti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izrecen in poseben \u0161tudij za kritike_\u010darke\u00a0vsaj po mojem mnenju ne more obstajati, saj je kriti\u010dna dr\u017ea odvisna od vsakega posameznika: kaj bere, glede, poslu\u0161a, kako razmi\u0161lja, s kom in kako se pogovarja. V tem pogledu potrebuje \u010das za oseben razvoj, poglabljanje v razli\u010dne aspekte in raziskovanje umetni\u0161kega podro\u010dja, ki ga zanima. \u0160tudiji, ki pri tem pomagajo, so predvsem humanisti\u010dni in vsaj po mojih izku\u0161njah na tem podro\u010dju glede na stanje \u0161e vedno dr\u017eimo zavidljivo kakovost. <\/p>\n\n\n\n

Prenos znanja med kolegi_cami je dober (neposredno v komunikaciji in posredno prek tekstov ter knjig in drugi medijskih oblik) in moram re\u010di, da sem jim za to hvale\u017een, saj brez njih in njihove spodbude nikoli ne bi postal in ostal filmski kritik. Vsakogar, ki deluje na podro\u010dju filmske kritike in umetni\u0161ke kritike nasploh z vsakim dnem bolj cenim, saj se tudi vedno bolj zavedam, kako te\u017eko je opravljati to delo in v kak\u0161nih pogojih ga opravljamo.<\/p>\n\n\n\n

Nasploh pa v izobra\u017eevanju otrok in mladih pogre\u0161am ve\u010d spodbujanja kriti\u010dnosti ter dojemanja snovi z lastno glavo. \u010ce smo se neko\u010d bolj ‘piflali’ na pamet, je zdaj znanje preve\u010d postavljeno v neko funkcijo in nabiranje kompetenc za trg. Znanje na sebi in z njim tudi kriti\u010dno sprejemanje znanja ter dru\u017ebe bi morali postati vrednoti, s tem bi se la\u017eje spopadali tudi z vedno bolj kompleksnim in iztirjenim svetom.<\/p>\n\n\n\n

S katerimi projekti se trenutno ukvarjate? Kako je korona vplivala na va\u0161e delo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Trenutno pi\u0161em prispevke in kritike za dnevni \u010dasopis in tri revije, kuriram filmski program za dru\u0161tvo, svetujem in pomagam pri komunikaciji z javnostjo za ve\u010d projektov ter hkrati sooblikujem\u00a0strate\u0161ke dokumente za razvoj kinematografije v Mariboru. <\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dopravilnost, ki sem jo zgoraj opisal, je torej del mojega vsakdana in upam si, da je bo v prihodnje potrebno manj in bom lahko ve\u010d fokusa posvetil stvarem, ki jih res dobro in z zadovoljstvom delam. Bil sem \u017ee na dobri poti k temu, a me je korona od tega \u0161e dodatno oddaljila, saj je zdaj znova potrebno poprijeti za vsakr\u0161no delo; ne vemo namre\u010d, kaj nas \u010daka prihodnji mesec, kaj \u0161ele prihodnje leto. Prisotna sta strah za pre\u017eivetje in posledi\u010dno ve\u010dji psiholo\u0161ki pritisk ter manj zbranosti. Poteka \u0161e dodatna prekarizacija, honorarji so \u0161e dodatno omejeni, na sre\u010do zaenkrat \u0161e ne v vi\u0161ini – ker ni\u017eje\u00a0ve\u010d res ne moremo, upam – ampak v koli\u010dini prostora, ki ga honorarci dobimo v medijih. <\/p>\n\n\n\n

Tudi socialna distanca vpliva na na\u0161e delo, saj je pogovor iz o\u010di v o\u010di, dialog s so\u010dlovekom, dogodek v \u017eivo v prisotnosti ob\u010dinstva vsaj zame nujen sestavni del kritike. Konec koncev nikakor ne bi rad zvi\u0161ka gledal na nesre\u010do kogarkoli, ki ga je ta kriza mo\u010dno doletela – kot re\u010deno je tudi nas, zato lahko s tem v polni meri so\u010dustvujem – a je po drugi strani to zelo zanimiv in potencialno ploden \u010das za kritike_\u010darke, saj se nam na vsakem koraku ponuja materija za razmislek, analizo in pretresanje. <\/p>\n\n\n\n

Dela nam vsekakor ne bo zmanjkalo, upam pa, da bomo lahko od njega \u0161e naprej pre\u017eiveli in da bodo na\u0161e delo prepoznali bralci_ke, gledalci_ke, poslu\u0161alci_ke, umetniki_ce. Brez njih namre\u010d ne obstajamo. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017diga Brdnik je priznani filmski kritik in recenzent iz Maribora. Je tudi \u010dlan Asociacije. V Kulturosferi vsak mesec predstavljamo na\u0161e \u010dlane ter njihove poglede na aktualno kulturno politiko. Z \u017digo smo spregovorili o pere\u010di situaciji v filmu in polju kritike.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,3,23],"tags":[],"class_list":["post-5765","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5765","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5765"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5765\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5771,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5765\/revisions\/5771"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5765"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5765"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5765"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}