{"id":5761,"date":"2020-10-05T12:20:08","date_gmt":"2020-10-05T12:20:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=5761"},"modified":"2023-08-03T10:49:34","modified_gmt":"2023-08-03T10:49:34","slug":"servis-pogodbe-o-delu-za-ustvarjalce_ke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/10\/05\/servis-pogodbe-o-delu-za-ustvarjalce_ke\/","title":{"rendered":"SERVIS: Pogodbe o delu za ustvarjalce"},"content":{"rendered":"\n

Ustvarjalci in ustvarjalke se velikokrat spra\u0161ujejo na kak\u0161ne na\u010dine lahko pravno-formalno izvajajo svoje kulturno-umetni\u0161ko udejstvovanje. Za vsakim delom mora biti v skladu z zakonodajo sklenjena ustrezna pogodba o delu, ki predvideva dolo\u010dene obveznosti in omejitve tako za delodajalca oz. naro\u010dnika, kot za delojemalca oz. izvajalca del.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V servisnem prispevku smo predstavili pregled razli\u010dnih pravno-formalnih oblik pogodb o delu.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Zakon o prepre\u010devanju dela in zaposlovanja na \u010drno (ZPDZC-1) <\/a>definira delo na \u010drno kot delo\/dejavnost, ki jo izvajajo pravne osebe, ki ni zapisana v ustanovitvenem aktu ali imajo prepoved izvajanja te dejavnosti; za samozaposleno osebo, ki opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register in za posameznike, ki opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima prigla\u0161enega dela, kakor to dolo\u010dajo zakoni. Ko ustvarjalci in ustvarjalke dobijo kreativno, ustvarjalno ali kak\u0161no drugo prilo\u017enost za zaslu\u017eek so pogosto postavljeni pred dilemo, kako delo opraviti oz. izvesti na legalen na\u010din, kak\u0161ne mo\u017enosti sploh obstajajo in katera od njih je najprimernej\u0161a. Mnoge pa zanima tudi katera naj bi bila najugodnej\u0161a.<\/p>\n\n\n\n

Vsaka pridobitna dejavnost oz. dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz premo\u017eenja in dohodek iz kapitala je po Zakonu o dohodnini (Zdoh-2) <\/a>obdav\u010den, poleg tega pa so s pogodbami iz dela povezani \u0161e prispevki za socialno varnost, ki se delijo na prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, star\u0161evsko varstvo, primer brezposelnosti (zaposlovanje) ter prispevek za po\u0161kodbe pri delu in poklicne bolezni. V primeru redne zaposlitve (za dolo\u010den ali nedolo\u010den \u010das) delavec iz naslova pla\u010devanja prispevkov dobi tudi dolo\u010dene socialne pravice. Pri prekarnej\u0161ih oblikah zaposlitve, pa je dostop do teh pravic okrnjen, kljub temu da delodajalci in delojemalci \u0161e vedno pla\u010dujejo visok odstotek prispevkov pri izpla\u010dilih avtorskih in drugih honorarjev.<\/p>\n\n\n\n

Poleg avtorske pogodbe<\/a>, ki ima podlago v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)<\/a> obstaja \u0161e podjemna pogodba<\/a>, ki ima podlago v Obligacijskem zakoniku (OZ)<\/a>. Med seboj se razlikujeta predvsem po vrsti dela, za katere se uporablja ena in druga in po stopnji obdav\u010ditve za delodajalce. Od bruto dohodka se obra\u010dunajo in pla\u010dajo prispevki za socialno varnost , ki so prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v vi\u0161ini 15,5% in prispevek za zdravstveno zavarovanjev vi\u0161ini 6,36 %, kar pla\u010da podjemnik. Naro\u010dnik pa mora obra\u010dunati tudi 8,85 % prispevek za pokojninsko zavarovanje in prispevek za zdravstveno zavarovanje v vi\u0161ini 0,53%. Od dav\u010dne osnove, ki je 10% zni\u017eano bruto izpla\u010dilo, se obra\u010duna \u0161e 25% dohodnine. Pri teh pogodbah pa je pogosto potrebno biti pozoren, saj mnogi naro\u010dniki pri dogovarjanju za ceno govorijo o bruto-bruto izpla\u010dilu, kar pomeni, da bo na dogovorjeno ceno zapadlo dobrih 42% dajatev (v primeru, da oseba ni zavarovana na drugi podlagi, npr. zaposlitev). Dohodnina (tj. 25%) se ob letnim obra\u010dunu v nekaterih primerih povrne, kar pa je odvisno od skupnega obra\u010duna vseh dohodkov, kjer Finan\u010dna uprava RS<\/a> (FURS) na letni bazi ugotavlja, ali je bil davek na dohodek prepla\u010dan ali podpla\u010dan.<\/p>\n\n\n\n

Za dolo\u010den tip del je tu \u0161e osebno dopolnilno delo<\/a>, kjer se je potrebno temu ustrezno registrirati na AJPES<\/a>, vrednotnice pa je potrebno zakupiti v naprej. \u010ce gre za znane naro\u010dnike mora vrednotnico kupiti naro\u010dnik, \u010de pa gre ve\u010dinoma za neznane naro\u010dnike pa mora vrednotnico kupiti zavarovanec sam.<\/p>\n\n\n\n

Posameznik pa se lahko odlo\u010di tudi za dolgoro\u010dnej\u0161o obliko, obliko samozaposlitve, kar pomeni, da opravljanje dejavnosti registrira kot fizi\u010dna oseba oz. samostojni podjetnik (s.p.), po Zakonu o gospodarskih dru\u017ebah (ZGD-1)<\/a>. V sklopu tovrstne registracije dejavnosti je potrebno vzeti v zakup redni mese\u010dni stro\u0161ek pla\u010devanja prispevek za socialno varnost, v vi\u0161ini minimalnih pokojninske osnove, ki v letu 2023 zna\u0161a 463,87 EUR ne glede na dohodke. Poleg tega pa je potrebno redno pla\u010devati tudi akontacijo dohodnine, ra\u010dunovodstvo itd. Ve\u010d o tem si lahko preberete tudi v prispevku Administrativni roki za samozaposlene<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Samozaposleni v kulturi <\/a>pa so osebe, ki samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost in so kot taki registrirani v posebnem razvidu pri Ministrstvu pristojnem za kulturo, katerih zakonska podlaga je Zakon o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK)<\/a>, Uredba o samozaposlenih v kulturi<\/a> in prav tako Zakon o gospodarskih dru\u017ebah (ZGD-1)<\/a>. Status samozaposlenega v kulturi se od s.p. bistveno razlikuje v tem, da oseba s statusom lahko uveljavlja pravico do pla\u010dila prispevkov za socialno varnost iz dr\u017eavnega prora\u010duna,\u00bb\/\u2026\/ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih ali ko gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), \u010de delo samozaposlenega v zadnjih letih pomen iprispevek k razvoju podro\u010dja, ki ga zajema ta poklic\/\u2026\/\u00abpo 83. \u010dlenu ZUJIK in \u00bb\/\u2026\/njegov dohodkovni polo\u017eaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo\/\u2026\/\u00abpo 85. \u010dlenu ZUJIK. Ve\u010d o tem, si lahko preberete v prispevku Kako do statusa samozaposlenega v kulturi?<\/a> na spletni strani Asociacije.<\/p>\n\n\n\n

Ker pa je statusna oblika samozaposlitve omejena tudi z vidika dejavnosti, ki jih oseba lahko registrira in opravlja, lahko ob tem samozaposleni v kulturi \u0161e vedno opravljajo druga dela, lo\u010deno s podjemno ali avtorsko pogodbo. Lahko pa tudi odprejo dodatno dopolnilna dejavnost<\/a> oz. pogovorno bolje poznano kot \u00bbpopoldanski s.p.\u00ab, pri \u010demur samozaposleni v kulturi ne rabijo pla\u010devati nobenih dodatnih prispevkov ali davko. Paziti pa morajo na ustrezno razmerje med dejavnostmi, saj kot so navedli na Ministrstvu za kulturo, \u017eelijo in morajo zagotoviti namensko rabo prora\u010dunskih sredstev za delovanje samozaposlenih v kulturi oziroma zagotoviti uresni\u010devanje javnega interesa na podro\u010dju kulture. Po njihovem gre za t. i. dopolnilno dejavnost, iz \u010desar izhaja, da status samozaposlenega v kulturi oziroma delovanje na podro\u010dju kulture, ki velja v na\u010delu za zaposlitev za polni delovni \u010das, \u0161e vedno ostaja poglavitni del njegovega delovanja. Ve\u010d o dopolnilni dejavnosti si lahko preberete v prispevku Samozaposleni in popoldanski s.p.<\/a> na spletni strani Asociacije.<\/p>\n\n\n\n

* Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ustvarjalci in ustvarjalke se velikokrat spra\u0161ujejo na kak\u0161ne na\u010dine lahko pravno-formalno izvajajo svoje kulturno-umetni\u0161ko udejstvovanje. Za vsakim delom mora biti v skladu z zakonodajo sklenjena ustrezna pogodba o delu, ki predvideva dolo\u010dene obveznosti in omejitve tako za delodajalca oz. naro\u010dnika, kot za delojemalca oz. izvajalca del. V servisnem prispevku smo predstavili pregled razli\u010dnih pravno-formalnih oblik … Preberi ve\u010d o SERVIS: Pogodbe o delu za ustvarjalce<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,23,35],"tags":[],"class_list":["post-5761","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-samostojni-ustvarjalci","category-servis"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5761","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5761"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5761\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8431,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5761\/revisions\/8431"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5761"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5761"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5761"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}