{"id":5743,"date":"2020-09-25T13:28:44","date_gmt":"2020-09-25T13:28:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=5743"},"modified":"2020-09-25T13:28:44","modified_gmt":"2020-09-25T13:28:44","slug":"ekonomska-stroka-o-proracunu-za-kulturo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/09\/25\/ekonomska-stroka-o-proracunu-za-kulturo\/","title":{"rendered":"Ekonomska stroka o prora\u010dunu za kulturo"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Foto: @Asociacija<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V \u010dasu, ko je parlament obravnaval vladni predlog rebalansa prora\u010duna 2020, je Asociacija, da bi pridobili \u0161e strokovni pogled glede kr\u010denja prora\u010duna za kulturo, organizirala posvet s strokovnjaki s podro\u010dja ekonomije.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prvega septembra smo na okrogli mizi z naslovom Rebalans prora\u010duna in ukrepi za kulturo spregovorili z dr. Markom Jakli\u010dem, profesorjem z Ekonomske fakultete UL, dr. Bogomirjem Kova\u010dem, profesorjem z Ekonomske fakultete UL, in dr. Andrejem Srakarjem, docentom na Ekonomski fakulteti UL ter strokovnjakom s podro\u010dja kulturne ekonomike. Dogodek je povezovala Tja\u0161a Pureber, poznavalka kulturnih politik.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Zaradi izdatkov za bla\u017eitev posledic epidemije novega koronavirusa je v prora\u010dunu dr\u017eave v letu 2020 na\u010drtovan primanjkljaj v vi\u0161ini 4,2 milijarde evrov. Kljub znatnemu zadol\u017eevanju dr\u017eave in dejstvu, da se zavoljo ukrepov za bla\u017eitev posledic epidemije sredstva za ve\u010dino ostalih resorjev zvi\u0161ujejo, pa se je vlada v svojem predlogu odlo\u010dila, da bo var\u010devala v kulturnem sektorju. Predlog rebalansa potrjuje, da ukrepov na podro\u010dju kulture ni bilo in o\u010ditno tudi v prihodnje niso na\u010drtovani, \u010deprav je bilo ve\u010dkrat opozorjeno, da je pandemija mo\u010dno zarezala v kulturo in bi zato nujno potrebovala dodatne spodbude.<\/p>\n\n\n\n

Bogomir Kova\u010d je uvodoma poudaril, da je danes makroekonomski pristop povsem druga\u010den od tistega v \u010dasu krize 2008, saj ni zunanjih dolo\u010devalcev pogojev, ki bi omejevali na\u010din razporejanja sredstev. Vlada je k rebalansu pristopila precej tehni\u010dno in sektorjem naro\u010dila, naj pazijo in skrbijo za racionalno potro\u0161njo. Kljub temu pa rebalans prina\u0161a visoko zadol\u017eevanje in vi\u0161anje sredstev v skoraj vseh resorjih razen v kulturnem. Po mnenju dr. Kova\u010da je razlog izklju\u010dno politi\u010den in ne ekonomski, saj se je kultura zna\u0161la na strani nasprotovanj tej vladi. Nastal je spor med kulturnimi ustvarjalci in kulturnim ministrstvom, kulturnike pa najdemo tudi v ospredju politi\u010dnih oponentov na petkovih sre\u010devanjih. S to tezo se je strinjal tudi Andrej Srakar, ki meni, da je distribucija rezov na\u010din kaznovanja in ne strate\u0161ki premislek. Kot pravi Srakar, pa tudi znotraj ministrstva re\u017eejo tam, kjer je najla\u017eje, tj. pri programih v javnih zavodih in pri nevladnih organizacijah.<\/p>\n\n\n\n

Marko Jakli\u010d je poudaril, da niso rezali le kulturi, ampak tudi znanosti, saj sta si kultura in znanost podobni ravno v svojem ustvarjalnem in inovacijskem aspektu. Zaviranje teh dveh podro\u010dji, ki rezultira v \u0161ibkosti pri oblikovanju proizvodov in storitev, pa je kulturolo\u0161ko \u0161ir\u0161ega pomena. Jakli\u010d je poudaril, da v strate\u0161kem smislu socialno re\u0161evanje ljudi ne zadostuje. Meni, da je potrebno poskrbeti za pospe\u0161evanje produkcije in vi\u0161anje dodane vrednosti, ki pa se skrivata ravno v podpori znanost in kulturo. Slednji zagotavljata razvoj, ustvarjalnost in inovativnost, \u010desar se pri nas, o\u010ditno \u0161e ne zavedamo. Na\u0161a zrelost bo izkazana, ko bo dru\u017eba kulturo videla kot del re\u0161itve in ne problema, saj bo napredek dru\u017ebe mogo\u010d le prek podpore kulturi in znanosti.<\/p>\n\n\n\n

Kova\u010d je komentiral, da je bil doslej pristop vlade pri ukrepih pomo\u010di le horizontalen, saj so bile pomo\u010di usmerjene v probleme zaposlovanja, socialnih pokritij itd., manj pa je bilo sektorskega, vertikalnega ali regijskega pristopa, kar je bolj zahtevno, a ima lahko bolj\u0161e in bolj usmerjene rezultate. Seveda pa bolj kompleksne politike terjajo ve\u010d stroke in znanja. Kova\u010d predvideva, da bo kriza trajala vsaj dve leti, njene posledice pa \u0161e veliko dlje, zato meni, da bo tudi v tem oziru potrebno menjati strate\u0161ki pristop do oblik pomo\u010di. V vertikalnih shemah pomo\u010di je potrebno v obzir vzeti tudi raznolikost kulturnega sektorja in njegovih potreb. Podsektorji kulture bi morali v odprti koordinacijski mre\u017ei izoblikovati specifi\u010dne pristope pomo\u010di. \u010ce ne bomo na\u0161li ustreznih podpornih sistemov, bodo posledice dvoletne krize za vse institucije v kulturi enormne, prenesle se bodo tudi na samozaposlene v kulturi, saj, \u010de zavodi ne bodo mogli funkcionirali tudi samozaposleni ne bodo, je komentiral Jakli\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Strokovnjaki so se strinjali, da imamo na podro\u010dju kulture konstantno izrazito politi\u010dno krizo, saj je kot sektor vedno med zadnjimi, tako v razdeljevanju ministrskih mest kot tudi pri razrezu prora\u010duna. Strate\u0161ka usmeritev kulturne politike je usmerjena v ohranjanje miru na podro\u010dju, tj. na ohranjanju zate\u010denega stanja. Hkrati pa je to sektor, ki bi moral biti v osr\u010dju zadev. Jakli\u010d je dodal, da bi bilo v tem smislu potrebno dvigniti splo\u0161en nivo kulture in znotraj tega raven dojemanja kulture ter njeno vseprisotnost in prepletenost z drugimi nivoji na\u0161ih osebnih \u017eivljenj.<\/p>\n\n\n\n

Kova\u010d je na koncu predlagal, da naj sama scena za\u010dne pripravljati alternativo in z njo vstopi v politi\u010dni prostor. Meni, da je te alternative potem potrebno udejanjati in jih politi\u010dno plasirati skozi decentraliziran pristop. Hkrati pa opozarja, da sektor ne sme pristati na prisilno transformacijo, ki celotno kulturno produkcijo sili v digitalizacijo. Tovrstne inovacije se seveda z vidika prilagoditev lahko razvijajo paralelno, zagotovo pa ne gre dopustiti, da bi analogno kulturno produkcijo opustili, tudi v lu\u010di var\u010devanj ne, saj igra v dru\u017ebi povsem druga\u010dno vlogo kot njene digitalne razli\u010dice.<\/p>\n\n\n\n

Razprava je potrdila, da je kultura za dru\u017ebo pomembna tudi v ekonomskem smislu. To sicer ni njen osrednji in glavni namen, a vendarle kultura igra pomembno vlogo tudi za gospodarstvo. Trenutno je v nemilosti, kar pa je izklju\u010dno posledica politi\u010dnih stali\u0161\u010d in ne strokovnih, v zvezi z rebalansom pa tudi ekonomskega diskurza. Vsekakor je razprava odprla pomembna vpra\u0161anja, ki jim bomo tudi v Asociaciji \u0161e naprej posve\u010dali pozornost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V \u010dasu, ko je parlament obravnaval vladni predlog rebalansa prora\u010duna 2020, je Asociacija, da bi pridobili \u0161e strokovni pogled glede kr\u010denja prora\u010duna za kulturo, organizirala posvet s strokovnjaki s podro\u010dja ekonomije. Prvega septembra smo na okrogli mizi z naslovom Rebalans prora\u010duna in ukrepi za kulturo spregovorili z dr. Markom Jakli\u010dem, profesorjem z Ekonomske fakultete UL, … Preberi ve\u010d o Ekonomska stroka o prora\u010dunu za kulturo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-5743","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5743","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5743"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5743\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5746,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5743\/revisions\/5746"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5743"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5743"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5743"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}