{"id":5290,"date":"2020-05-05T09:00:31","date_gmt":"2020-05-05T09:00:31","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=5290"},"modified":"2020-05-06T15:53:19","modified_gmt":"2020-05-06T15:53:19","slug":"kulturna-premisljevanja-tomaz-simetinger","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/05\/05\/kulturna-premisljevanja-tomaz-simetinger\/","title":{"rendered":"Kulturna premi\u0161ljevanja: Toma\u017e Simetinger"},"content":{"rendered":"\n

Tokrat smo k pisanju kolumne povabili Toma\u017ea Simetingerja iz Zveze kulturnih dru\u0161tev, ki zdru\u017euje ve\u010d kot sto tiso\u010d ljubiteljskih ustvarjalk in ustvarjalcev ter skupin.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V kolumni, podobno kot na novinarski konferenci proti rezom v kulturo poziva k povezovanju in sodelovanju. <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Distanca pandemije, ki kli\u010de k povezovanju <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pandemija virusa Covid-19 je prinesla novo situacijo v dru\u017ebi, ki bo zahtevala razmislek, kako v bodo\u010de. Temu se ne bomo mogli izogniti niti na podro\u010dju kulture. Kot ka\u017ee se splo\u0161ne razmere za kulturne ustvarjalce v prihodnjih mesecih ne bodo izbolj\u0161evale, temve\u010d ravno nasprotno. Za velik del kulturnikov, ki \u017ee prej niso imeli optimalnih okoli\u0161\u010din za svoje delo, se bodo te, vsaj po prvih informacijah, zopet poslab\u0161ale. <\/p>\n\n\n\n

Razlogov, da je kultura \u017ee vrsto let v situaciji, kjer se ve\u010dino \u010dasa sre\u010duje z vedno slab\u0161imi pogoji delovanja, ve\u010dkrat na\u010detim ugledom kulturnikov (ali kar celotnega segmenta), je ve\u010d. Kljub temu, da tudi politika in dr\u017eavni odnos do tega podro\u010dja nosita precej\u0161en del odgovornost, ti razlogi ne izhajajo samo iz njiju. Spremenil se je namre\u010d ustroj delovanja podro\u010dja kulture, delno so se spremenile funkcije kulture v dru\u017ebi in njeno dojemanje, a morda tega nismo znali pravi \u010das zaznati in implementirati. Ne smemo pozabiti, da svojo vlogo pri tem igra tudi t. i. \u00bbkulturni\u0161ki trg\u00ab, ki je lahko deloma realen, \u0161e pomembneje pa je, da v neki fantazmi\u010dni obliki obstaja v glavah ljudi, ki radi pribijejo, da bodo dobri kulturniki \u017ee sami pre\u017eiveli na trgu. Klju\u010dno za razmeroma slabo pozicijo kulturnih ustvarjalcev je tudi razdrobljenost kulturnikov tako po vsebinski kot organizacijski plati. Gre torej za \u0161iroko in kompleksno situacijo, ki pa ka\u017ee na znatno \u0161ibkej\u0161o pozicijo kulture v dru\u017ebi, kot \u017ee kdaj v preteklosti. <\/p>\n\n\n\n

Kriza zaradi virusa Covid-19 bo prinesla tudi povsem nove okoli\u0161\u010dine za dele\u017enike na podro\u010dju kulture. Kljub dejstvu, da so se na\u010dini organiziranja v kulturi spremenili in pokazali \u017ee marsikak\u0161no novo prakso, lahko danes ugotovimo, da nas na ravni sodelovanja in povezovanja \u010daka \u0161e precej dela. Nove tehnolo\u0161ke zmo\u017enosti, razvoj znanosti, razmisleki o umetnosti, dru\u017ebene potrebe in potrebe posameznika itn., nam narekujejo vnovi\u010dni premislek o pomenu in vlogi, predvsem pa organizaciji kulture. Skoraj \u017ee pregovorno precej razdrobljena in posledi\u010dno tudi razmeroma \u0161ibka je kultura polje, ki kli\u010de po resnem razmisleku o \u0161e dodatnih mo\u017enostih in oblikah povezovanja in skupnega nastopanja. Le tako bo lahko nastopala usklajeno v javnem in politi\u010dnem diskurzu s klju\u010dnimi odlo\u010devalci in dele\u017eniki, ki vplivajo na njen razvoj. <\/p>\n\n\n\n

Pri tem razmisleku izhajamo iz premise, da kultura ni med najmanj\u0161imi sistemi v neki skupnosti, saj se v njeno produkcijo aktivno udele\u017euje samo na ljubiteljski ravni ve\u010d kot 100.000 ljudi. \u010ce k temu vklju\u010dimo \u0161e vse ostale vsebinsko sorodne segmente, ki delujejo na tem podro\u010dju, je \u0161tevilka pravzaprav izjemno velika. Razumevanje enotnega t. i. \u00bbkulturnega ekosistema\u00ab, kjer enakovredno sodelujejo javni sektor, samozaposleni, ljubiteljski in poklicni nevladni sektor ter posamezniki,\u00a0 potrebuje minimalni skupni imenovalec. Torej tisti vsebinski povezovalni \u010dlen, s katerim je mo\u010d povezati in nagovoriti aktivne soustvarjalce kulture in umetnosti. Dose\u010di vsebinski premislek na tej ravni ne bi bilo enostavno, saj je poleg vsebine, ki mora biti med dele\u017eniki usklajena, klju\u010den tudi proces njene ozavestitve. Ko se bodo zainteresirani znali in zmogli \u00a0poistovetiti s tak\u0161nim sporo\u010dilom, bo mo\u010d pri\u010deti graditi in delovati na \u0161e mo\u010dnej\u0161em povezovanju. Tak\u0161na povezanost \u00bbterena\u00ab bo lahko na novo razdelila karte v igri mo\u010di in boju za svoj obstanek kulturnikov.<\/p>\n\n\n\n

Kultura bi potrebovala neko notranjo vsaj delno preobrazbo v procesu ozave\u0161\u010danja o skupnem in enotnem nastopanju. Pri tem lahko gre za pravno zelo razli\u010dne organizacijske oblike in vsebinsko bolj ali manj (ne)sorodne segmente, ki pa morajo dajati navzven enotna in usklajena sporo\u010dila. Brez notranje kohezije tega podro\u010dja bo v primerjavi z ostalimi ve\u010djimi dr\u017eavnimi podsistemi (npr. zdravstvu, \u0161olstvu, sociali\u2026) vedno delovala razdrobljeno in neenotno. V svetu odlo\u010devalcev bo tako kultura posledi\u010dno \u0161ibkej\u0161a in ne bo imela proporcionalno dovolj velike te\u017ee pri (so)odlo\u010danju in kreiranju kulturnih politik. <\/p>\n\n\n\n

Naloga kulturnikov pa je pri tem \u0161e toliko ve\u010dja, ker bi bilo za uspeh skupnega povezovanja vseh dele\u017enikov potrebno prese\u010di pogosto \u017ee precej ute\u010dene predstave in prakse v boju posameznih kulturnih sektorjev za ve\u010dji kos dr\u017eavne finan\u010dne poga\u010de. Ko bomo na tem polju zmogli preko tega, da poklicni nevladni sektor ne more biti proti javnemu, da samozaposleni ne morejo tekmovati z nevladniki, da ljubiteljska kultura ni samo \u00bbnebodigatreba\u00ab, ki rabi javni denar, bomo lahko skupaj naredili korak naprej v tvorjenju kulturnih politik. Tekmovanje vsakega posameznega podro\u010dja kulture, pa naj bo to vsebinsko ali organizacijsko, proti vsem ostalim, bodo le ohranjala razdrobljenost kulturnega sektorja in status quo, ki ne omogo\u010da resnega preboja na tem podro\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Trenutek, ko se je svet s Covidom-19 ustavil, je morda pravi, da se ustavimo tudi na podro\u010dju kulture, in vpra\u0161amo, kako naprej. Kriti\u010dna refleksija, ki zavestno presega ograje lastnih vrti\u010dkov, bo odgovorila, da \u010de nam epidemija na \u010dlove\u0161ki ravni nalaga vedno ve\u010djo socialno distanco, je za kulturnike ravno to verjetno klju\u010dni korak v stagnacijo ali pogubo. Iskanje novih na\u010dinov sodelovanja in povezovanja poklicnih in ljubiteljskih nevladnih organizacij, javnega sektorja ter samozaposlenih bodo prinesli mo\u017enost, da se la\u017eje, enotno in usklajeno soo\u010dimo s posledicami, ki jih bo za ustvarjalce prinesel \u010das (da ne re\u010dem kriza) po epidemiji.<\/p>\n\n\n\n

Toma\u017e Simetinger<\/strong><\/p>\n\n\n\n

* Stali\u0161\u010de avtorja ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010de uredni\u0161tva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Dru\u0161tvo Asociacija.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tokrat smo k pisanju kolumne povabili Toma\u017ea Simetingerja iz Zveze kulturnih dru\u0161tev, ki zdru\u017euje ve\u010d kot sto tiso\u010d ljubiteljskih ustvarjalk in ustvarjalcev ter skupin. V kolumni, podobno kot na novinarski konferenci proti rezom v kulturo poziva k povezovanju in sodelovanju.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,15,3,13],"tags":[],"class_list":["post-5290","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kulturosfera","category-nacionalno","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5290","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5290"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5290\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5291,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5290\/revisions\/5291"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5290"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5290"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5290"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}