{"id":5284,"date":"2020-05-06T09:00:19","date_gmt":"2020-05-06T09:00:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=5284"},"modified":"2020-05-07T16:21:48","modified_gmt":"2020-05-07T16:21:48","slug":"iz-prve-vrste-robertina-sebjanic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/05\/06\/iz-prve-vrste-robertina-sebjanic\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Robertina \u0160ebjani\u010d"},"content":{"rendered":"\n

Tokrat med \u010dlanicami Asociacije predstavljamo eno najbolj priznanih intermedijskih umetnic pri nas. <\/strong>Robertina \u0160ebjani\u010d<\/strong><\/a> vsebinsko svoje ideje in koncepte pogosto realizira v sodelovanju z drugimi avtorji, zato njena dela utele\u0161ajo interdisciplinarnost. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

V svojih delih se ukvarja z vzpostavitvijo razmerij med humanisti\u010dnimi in naravoslovnimi znanostmi ter tehnologijo (umetnostjo \u2013 tehnologijo \u2013 znanostjo). Njeno raziskovanje je v zadnjih letih usmerjeno predvsem na podro\u010dje \u017eivih sistemov, avdio-vizualnih performansov ter zvo\u010dnih umetnosti in postavitve interaktivnih ambientalnih odzivnih okolij. Za svoje delo je prejela vrsto odmevnih doma\u010dih in mednarodnih nagrad, med drugimi tudi na priznanem festivalu Ars Electronica. <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Zaradi epidemije se je ustavilo delo umetnic in umetnikov. Kako do\u017eivljate\nto krizo, kaj se je za vas spremenilo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Konec januarja sem\nprejela sporo\u010dilo v zvezi s sodelovanjem na dogodku v \u0160anghaju, ki naj bi se\nodvil v marcu, a je bil zaradi epidemije koronavirusa prestavljen do\nnadaljnjega. Takrat se je pri nas o bolezni Covid-19 vedelo bore malo in se je\no njej pisalo kot o neki daljni epidemiji v vzhodni Aziji. Do tega trenutka\n(prvomajski vikend) se je zaradi svetovnega razmaha bolezni in razglasitve\npandemije (11. marec 2020) seveda vse popolnoma spremenilo. To kar se je zdelo\nnemogo\u010de, je postalo stvarnost. Po\u010dutim se, kot da bi vstopila v  znanstvenofantasti\u010dni\nfilm, zato se moram vsake toliko opomniti, da to distopijo zdaj pa\u010d\n\u017eivimo, \u010deprav je hkrati tudi skoraj neverjetno spremljati, kako hitro se\nspremeni na\u0161a skupna realnost. <\/p>\n\n\n\n

Trenutno so vsi dogodki, ki sem jih imela na urniku, odpovedani ali premaknjeni na jesen\/zimo 2020-21. Ob vsem tem se seveda sre\u010dujem, podobno kot veliko kolegic in kolegov,\u00a0 s problemom pre\u017eivetja. Veliko \u010dasa pre\u017eivim na video konferencah in sestankih v sklopu najrazli\u010dnej\u0161ih mednarodnih mre\u017e, kot so recimo tedenski sestanki FEMeeting<\/em> (neformalnega zdru\u017eenja za povezovanje umetnic, znanstvenic \u2026).\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161i pogovori se\nnana\u0161ajo na trenutno stanje in premo\u0161\u010danje situacij, razpravljamo o razvoju\nnovih modelov sodelovanja, razstavljanja in raziskovanja. Razvoj novih\nmetodologij bi bil potreben za kvalitetnej\u0161o podporo kulturnemu sektorju. Veliko\nse pogovarjamo tudi o strategijah povezovanja z oblikovalci kulturne politike\nin kulturnih ustanov. Ta sre\u010danja mi pomagajo, da si la\u017eje predstavljam, kaj\nvse me (nas) \u010daka v prihodnje, in da se zavedam, da v tem nisem sama. To je\nzelo pomembno. <\/p>\n\n\n\n

Preko teh skupnosti in\nna zasebnih kanalih sledim tudi kolegicam in kolegom iz Azije, ki komentirajo\nnjihov vnovi\u010den zagon ekonomije in javnega \u017eivljenja ter pojasnjujejo, s\nkak\u0161nimi omejitvami in situacijami se pri tem sre\u010dujejo. V Singapurju so\ntrenutno denimo pri\u010da \u017ee tretjemu uradnemu valu epidemije. Kolega iz Madrida mi\nje recimo sporo\u010dil, da je pred nekaj dnevi prvi\u010d po ve\u010d tednih uspel iti na\nsprehod. Prebivalci Pariza pa morajo \u0161e vedno ostajati v krogu enega kilometra\nod svojega doma, kolegica v Houstonu dela v bolni\u0161nici in pomaga pri razvoju\nventilatorjev\u2026 To so na kratko novice prvomajskega vikenda, ko smo pri nas\npri\u010deli po\u010dasi odpirati dolo\u010dene dejavnosti in spro\u0161\u010dati ukrepe.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto@Maria Eugenia Serrano Diez<\/figcaption><\/figure>\n\n\n

Kak\u0161ne ukrepe dr\u017eave oziroma ministrstva bi si \u017eeleli, da bi samozaposleni la\u017eje prebrodili krizo?<\/strong>
<\/p>\n\n\n

Podpora kulturnim\ninstitucijam in delavcem bi morala biti zagotovljena in vzpostavljena kot \u201cvarovalna\nmre\u017ea\u201d, kajti kulturni\u0161ka sredina je pri nas podvr\u017eena nenehnemu \ndokazovanju nuje svojega obstoja, zato pa se na kulturne delavce, zlasti tiste\nv prekarnih delovnih razmerjih, velikokrat pozabi. Trenutna zaustavitev seveda\npovzro\u010da veliko socialnih, ekonomskih in psiholo\u0161kih stisk. Predvsem bi si\n\u017eelela, da bi bili dr\u017eavni ukrepi dobro premi\u0161ljeni in da bi bili \u010dim manj\nzbirokratizirani in izklju\u010dujo\u010di. <\/p>\n\n\n\n

Razumeti je treba tudi,\nda se kriza zaradi koronavirusa ne bo kon\u010dala v trenutku, ko se bo \u017eivljenje\nponovno zagnalo, temve\u010d bo posledice \u010dutiti tudi v prihodnje. Kulturni delavci\nmoramo zato razmi\u0161ljati dolgoro\u010dno in si zagotoviti dobre in zanesljive modele\nfinan\u010dne podpore, da bo premostitev tega te\u017ekega obdobja mogo\u010da brez menjave\npoklica. Potrebovali bi predvsem ve\u010d informacij o mogo\u010dih scenarijih za naprej,\n\u010detudi se bodo razmere verjetno spreminjale iz meseca v mesec. Pandemija v\nsvetovnem merilu \u0161e zdale\u010d ni ustavljena in jo \u0161e vedno spremlja veliko\nneznank.<\/p>\n\n\n\n

Bojim pa se, da bi utegnila ta kriza tudi botrovati osipu delujo\u010dih v kulturnem sektorju. Kultura je tkivo, ki nas bogati. Umetni\u0161ke vsebine so se tekom izolacije izkazale kot odli\u010den na\u010din za kvalitetno pre\u017eivljanje \u010dasa, najsi bo to ob gledanju filmov, branju knjig, ogledovanju umetnin ali poslu\u0161anju glasbe. Zato se mi zdi nujno, da bi se komunikacija med delovnimi skupinami, nevladnimi organizacijami, posamezniki in dr\u017eavnimi ustanovami vzpostavila in delovala v dobro vseh,  ne glede na politi\u010dna ozadja. Politi\u010dna polarizacija, ki je mo\u010dno prisotna v na\u0161i dru\u017ebi, bi morala biti v ozadju, ko bomo premo\u0161\u010dali obdobje recesije. Zagotovo pa trdno stojim za prepri\u010danjem, da se krizo koronavirusa ne sme uporabljati v politi\u010dno korist in za izvajanje pritiskov v dr\u017eavi. Evropske smernice<\/a> so jasne, kulturo je treba podpreti.<\/p>\n\n\n\n

Solidarnost, beseda, ki\nse jo veliko uporablja v preteklih tednih, bi morala biti standard za dialog.\nVzpodbuditi je treba medsebojno spo\u0161tovanje, empatijo in zaupanje. Mogo\u010de se to\nbere utopi\u010dno, ampak k temu bi morali stremeti.<\/p>\n\n\n\n

Omenila bi tudi odli\u010dne primere dr\u017eavljanske aktivnosti, ki je \u0161e kako potrebna v teh te\u017ekih trenutkih. Eden odli\u010dnih primerov je iniciativa Solidarni s kulturo, Pomo\u010d kulturnim delavkam in delavcem v \u010dasu epidemije koronavirusa<\/a><\/em>, na katero se lahko obrnejo samozaposleni v kulturi in tudi tisti, ki nimajo nikakr\u0161nega statusa oziroma imajo status ob\u010dana, in zaprosijo za nujno pomo\u010d pri pla\u010dilu osnovnih \u017eivljenjskih stro\u0161kov. Na tem mestu moram tudi omeniti, da zelo cenim delo kolegic in kolegov v dru\u0161tvu Asociacija, Odprte zbornice in ostalih dru\u0161tev, sindikatov in iniciativ, ki se aktivno borijo, da smo vsi obravnavani in da se ne pozabi na svobodnjake, samozaposlene in ostale prekarne delavce.<\/p>\n\n\n\n

Va\u0161e delo je eksplicitno vezano na tujino, veliko ste razstavljali prav v tujih galerijah. Kako gledate v prihodnost mednarodnih sodelovanj v lu\u010di te krize?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mednarodna mobilnost je\nzaradi pandemije vsekakor pred veliko preizku\u0161njo. Do nedavnega je bilo\npotovanje po svetu zelo dostopno, slu\u017ebena potovanja pa so bila stalnica mojega\nvsakdanjika. Izpostavila bi, da se je prav o vzdr\u017enosti tovrstne (medcelinske)\nmobilnosti \u017ee veliko govorilo znotraj mojega mednarodnega profesionalnega\nomre\u017eja \u2013 delujem na  podro\u010dju povezovanja umetnosti, znanosti in\ntehnologije, z velikim poudarkom na ekologiji. Veliko s(m)o \u017ee delali na tem,\nda bi se oblikovali novi modeli sodelovanja in dela z manj potovanja. Sama sem\nse tudi \u017ee spoprijela z vpra\u0161anjem, kako potovati po\u010dasneje in manj; \u017ee prej se\nje pozivalo k ukinjanju nepotrebnih poti. Trenutno obdobje Antropocena je tako\nle odsev na\u0161ega poseganja v okolje. V prihodnje bomo morali vzpostaviti nove\nmehanizme za delovanje med ekonomijo in ekologijo. Trenutna zdravstvena kriza\nse bo zagotovo prevesila v ekonomsko krizo, tega se vsi zavedamo, a sledi ji \u2013\nmorda \u0161e veliko bolj bole\u010da \u2013 ekolo\u0161ka kriza.<\/p>\n\n\n\n

Takoj ob za\u010detku\npreusmerjanja gostovanj in sprememb v urnikih, so v stik z mano stopili\nrazli\u010dni organizatorji dogodkov in predstavniki institucij, da bi sporo\u010dili, da\nse bo ve\u010dina projektov zamaknila in ne odpovedala. \u0160e vedno pa ni znano, kako\nbodo razli\u010dne dr\u017eave ravnale, zato je dolgoro\u010dno na\u010drtovanje skoraj nemogo\u010de.\nKer potovanja verjetno \u0161e nekaj \u010dasa ne bodo mogo\u010da ali pa bodo ote\u017eena, mnogi\norganizatorji razmi\u0161ljajo tudi o metodah in na\u010dinih, kako bi \u0161e vedno lahko\nohranili svoj mednarodni na\u010din delovanja. Zanimiv primer je zagotovo festival\nin center Ars Electronica, ki je pri\u010del dolgoro\u010dno prena\u0161ati svoje vsebine v\nspletno okolje, hkrati pa se posve\u010da lokalni publiki v Linzu, Avstriji. Z njimi\nse tudi dogovarjam, kako sodelovati v leto\u0161njem letu, saj je izvedba festivala,\nki vsako leto poteka v septembru, trenutno \u0161e pod velikim vpra\u0161ajem. Kljub temu\npa imajo namen poskrbeti za svojo publiko, kakor tudi za mednarodno skupnost\numetnikov in znanstvenikov.<\/p>\n\n\n\n

Veliko dogodkov in\nprojektov je mogo\u010de re\u0161iti z virtualnimi prisotnostmi, pa vendar ne moremo\npopolnoma vsega prestaviti na ekrane in v digitalna okolja, kot sta denimo VR\nali AR. Kratkoro\u010dne re\u0161itve vidim predvsem v mo\u010dnej\u0161em sodelovanju v\nlokalnem prostoru, torej doma in v bli\u017enjih dr\u017eavah, kot sta na primer Hrva\u0161ka\nin Avstrija.<\/p>\n\n\n\n

Pri nas se je epidemija\nuspe\u0161no umirila, tako vsaj ka\u017eejo podatki iz prvomajskega vikenda, in upam, da\nbo tako ostalo. Tudi sama pri sebi sem takoj za\u010dutila olaj\u0161anje, kajti\nnegotovost in skrb za moje bli\u017enje sta me zelo obremenjevali. \u0160ele sedaj, ko\nsem se vsaj za trenutek sprostila, vidim, da la\u017eje razmi\u0161ljam o nadaljnjih\nna\u010drtih in korakih. Zaradi tega tudi razumem organizatorje in kolege iz tujine,\nki \u017eivijo v \u017eari\u0161\u010dih koronavirusa, kot so Madrid, Pariz, New York, da so\npo\u010dasnej\u0161i v odzivnosti ali da se ta trenutek ne ukvarjajo pretirano s\nprihodnostjo. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto@Le Cube<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Je trenutna kriza dober nastavek za umetni\u0161ko ustvarjanje, za preizpra\u0161evanje sveta, kot ga \u017eivimo? Mislite, da bo epidemija vplivala ne le na produkcijski, ampak tudi vsebinski element umetnosti v prihodnje?<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

Zagotovo se bo trenutna\npandemija zapisala tudi v kolektivni kulturni spomin.  \u010ce se samo ozremo v\npreteklost, je bilo veliko umetni\u0161kih del posve\u010deno tak\u0161nim zgodovinskim\ntrenutkom, recimo romana Kuga<\/em> Alberta Camusa in Dekameron<\/em>\nGiovannija Boccaccia, pa teoretska dela o Aidsu Susan Sontag ali slike Pietra\nBruegela.<\/p>\n\n\n\n

Zame in za kolegice in kolege, ki delujejo na podro\u010dju raziskovalnih umetni\u0161kih praks s poudarkom na ekologiji, je ta kriza predvsem potrditev aktualnih okoljskih problematik, kakor tudi ekonomskih nezanesljivosti, na katere se je intenzivno opozarjalo v preteklosti. Posegi v biodiverziteto prispevajo pri preskoku virusov iz \u017eivali na \u010dloveka (in seveda obratno), saj to ni ne prva ne zadnja epidemija; spomnimo izbruhov bolezni kot so SARS, Mers ali Ebola. <\/p>\n\n\n\n

Ekolo\u0161ka kriza ni\nsubjektiven pojav, ampak je objektivna realnost, zato predvsem upam, da nas bo\nta zdravstvena kriza konkretno zdramila. Skozi prizmo sobivanja z ostalimi\n\u017eivimi bitji tega planeta je sedanja kriza v veliki meri zrcalo preteklega\nnepravilnega delovanja in izkori\u0161\u010devalskega odnosa do okolja. <\/p>\n\n\n\n

Obravnava in razumevanje\nepidemij (virolo\u0161kih in bakterijskih) je \u017ee dolgo tudi del diskurza na podro\u010dju\nraziskovalnih umetnosti in mnogi moji kolegi so to problematiko \u017ee obravnavali\nv svojih delih. Tudi sama sem odlo\u010dena, da se bom v svojem ustvarjalnem delu \u0161e\nbolj podala na podro\u010dje dr\u017eavljanske znanosti in raziskovanja na\u0161ega\nneposrednega vpliva na okolje. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto@Miha Godec<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u010ceprav je o tem ta hip te\u017eko govoriti, nas vseeno zanima ali imate za naslednjega pol leta na\u010drte glede ustvarjanja?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u010drte seveda imam,\nveliko njih! Je pa z njihovo realizacijo povezanih tudi ogromno neznank,\npredvsem z vpra\u0161anjem mobilnosti oziroma potovanj. Moj na\u010din dela in razvoja\nnovih projektov je izrazito raziskovalen in raziskave pogosto trajajo tudi ve\u010d\nmesecev in let, kar pogosto zahteva dalj\u0161o prisotnost na dolo\u010deni lokaciji.<\/p>\n\n\n\n

Svojo prakso bom\nzagotovo morala za nekaj \u010dasa prilagoditi danim razmeram in \u0161e vedno i\u0161\u010dem\nna\u010dine, kako se bodo dela lahko postavljala in prikazovala tudi brez moje\nprisotnosti. Zagotovo se bom v sklopu raziskovalnih mo\u017enosti letos bolj\nposvetila lokalnim projektom, kot na primer \u017ee prej zastavljenemu sodelovanju z\ndru\u0161tvom Pina iz Kopra in s festivalom IZIS (ki je bil planiran v aprilu in je\nprestavljen); v sodelovanju z njimi se bom lotila novega raziskovalnega\nprojekta, ki bo tematiziral ekolo\u0161ke realnosti jadranskega morja. Sodelujem\ntudi kot selektorica s festivalom Speculum Artium v Trbovlju. Za Zavod Atol\nskupaj s kolegom Gjino \u0160uti\u0107em iz Hrva\u0161ke razvijava metodologijo delavnice\nprojekta aqua_forezika na temo nevidnega onesna\u017eevanja voda.<\/p>\n\n\n\n

Zelo pa se tudi veselim\nsodelovanja na skupinski razstavi \u017divi objekt<\/em>, ki jo kurira Alenka\nTrebu\u0161ak, in ki jo pri\u010dakujemo v za\u010detku jeseni v Mestni galeriji v Ljubljani,\nkjer bom razstavljala skupaj z odli\u010dnimi umetnicami Sa\u0161o Spa\u010dal, Majo Smrekar,\nPolono Tratnik in \u0160pelo Petri\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Sprehode v naravi v \u010dasu karantene sem izkoristila za snemanje in dokumentiranje zvo\u010dnih slik, ki so se v \u010dasu izolacije zelo spremenile oziroma uti\u0161ale. Z zaustavitvijo mestnega utripa se tudi \u017eivali po\u010dutijo udobneje v mestu. V reki Ljubljanici nisem \u0161e nikoli poprej opazila tako velikega \u0161tevila rib. Vsaj ne v centru mesta, ker jih druga\u010de zagotovo odvra\u010da hrup ladjic. Posnetke teh tihih sprehodov sem zbrala v novi kompoziciji, ki je bila nedavno predstavljena v radijskem projektu Zavoda Cona, ki so naro\u010dili novo delo (arhiv zvo\u010dnega strema<\/a>). To je bilo vabilo, ki me je zelo razveselilo, kajti ravno v tem obdobju je \u0161e kako pomembno imeti podporo s strani doma\u010dih producentov.<\/p>\n\n\n\n

Naslednjega pol leta se\nbom torej posvetila predvsem lokalnim projektom ter po\u010dakala, da bo mednarodna\nmobilnost spet mogo\u010da. Prepri\u010dana pa sem, da se bomo te nove mobilnosti lotili\nbolj preudarno kakor do zdaj in da se bodo razvili novi modeli sodelovanj. Prav\ntako bomo morali izvajati ve\u010dje geo-politi\u010dne pritiske na korporacije, kajti v\nimenu zagona ekonomije po koronavirusu se bo veliko ekolo\u0161kih standardov\nposku\u0161alo zaobiti, kar se ka\u017ee tudi v trenutnih politi\u010dnih odlo\u010ditvah. <\/p>\n\n\n\n

Vsekakor bo treba vzpodbujati medsektorska in meddr\u017eavna sodelovanja za premik k ekolo\u0161ko stabilnej\u0161i prihodnosti. Zelo se strinjam s Slavojem \u017di\u017ekom, ki je v enem prvih intervjujev ob izbruhu bolezni Covid-19 za Val 202<\/a> povedal: \u201cZ muko bomo morali zgraditi druga\u010dno normalnost.\u201d<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tokrat med \u010dlanicami Asociacije predstavljamo eno najbolj priznanih intermedijskih umetnic pri nas. Robertina \u0160ebjani\u010d vsebinsko svoje ideje in koncepte pogosto realizira v sodelovanju z drugimi avtorji, zato njena dela utele\u0161ajo interdisciplinarnost. V svojih delih se ukvarja z vzpostavitvijo razmerij med humanisti\u010dnimi in naravoslovnimi znanostmi ter tehnologijo (umetnostjo \u2013 tehnologijo \u2013 znanostjo). Njeno raziskovanje je v zadnjih … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Robertina \u0160ebjani\u010d<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-5284","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5284","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5284"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5284\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5342,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5284\/revisions\/5342"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5284"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5284"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5284"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}