{"id":5030,"date":"2020-03-25T17:08:28","date_gmt":"2020-03-25T17:08:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=5030"},"modified":"2020-03-27T15:11:24","modified_gmt":"2020-03-27T15:11:24","slug":"kulturniki-vlado-pozivamo-k-enakopravni-obravnavi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/03\/25\/kulturniki-vlado-pozivamo-k-enakopravni-obravnavi\/","title":{"rendered":"Kulturniki Vlado pozivamo k enakopravni obravnavi"},"content":{"rendered":"\n

KAJ PRI\u010cAKUJEMO? (1) enakopravno obravnavo ustvarjalk in ustvarjalcev z drugimi delavci (2) enakopravno obravnavo nevladnih organizacij z ostalimi delodajalci. Poskrbimo, da bo kultura \u017eivela tudi po pandemiji! <\/strong> <\/p>\n\n\n\n

Vlada je v torek 24.3.2020 predstavila smernice za protikrizne ukrepe, s katerimi se odziva na nastalo situacijo zavoljo epidemije s koronavirusom SARS-CoV-2. Predlagani ukrepi gredo sicer v pravo smer, vseeno pa je veliko odvisno od tega, kako se bo smernice konkretiziralo. Kulturniki smo se zato ponovno zdru\u017eili in Vlado pozvali k enakopravni obravnavi. V nadaljevanju prilagamo odziv v celoti. V njem ve\u010d kot trideset krovnih zdru\u017eenj na podro\u010dju kulture Vlado poziva k enakopravni obravnavi vseh ustvarjalk in ustvarjalcev, k enakopravni obravnavi nevladnega sektorja in k oblikovanju ukrepov, s katerimi bo kulturnemu sektorju, ki je v danih razmerah med najbolj prizadetimi, omogo\u010deno, da bo iz krize lahko pri\u0161el s \u010dim manj posledicami.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Sledi odziv, ki je kot dokument dostopen tudi na tej povezavi<\/a>, na dnu pa so zbrani tudi vsi podpisniki.<\/p>\n\n\n\n

V Ljubljani, 25. 3. 2020<\/p>\n\n\n\n

POZIV K ENAKOPRAVNI OBRAVNAVI SAMOZAPOSLENIH IN NEVLADNIH ORGANIZACIJ<\/p>\n\n\n\n

Spo\u0161tovani predsednik Vlade RS Janez Jan\u0161a, spo\u0161tovani minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, spo\u0161tovane poslanke in poslanci,<\/p>\n\n\n\n

organizacije in ustvarjalci s podro\u010dja kulture spremljamo aktivnosti odlo\u010devalcev glede ukrepov, ki naj bi zajezili te\u017eave, nastale zaradi epidemije s koronavirusom SARS-CoV-2. Smernice, ki jih je Vlada RS pripravila 23. 3. na Brdu pri Kranju in predstavila javnosti 24. 3. 2020, so po na\u0161i oceni pomemben korak v pravo smer, skrbi pa nas, kako se bodo te konkretizirale, da bodo res vsi prizadeti obravnavani na enakopraven na\u010din. Zato vam po\u0161iljamo nekaj predlogov, s katerimi je mo\u017eno bolje nasloviti nastale razmere. <\/p>\n\n\n\n

Vsi predlogi so naravnani tako, da bodo v skladu z va\u0161imi spoznanji o tem, da je kriza prizadela vse, tudi nevladne organizacije, in da bodo vsi samozaposleni dele\u017eni enakopravne obravnave.<\/p>\n\n\n\n

S predlogi sledimo in se odzivamo na dokument Smernice z naborom ukrepov za omilitev \u00bbkorona\u00ab epidemije za dr\u017eavljane in gospodarstvo za \u010das od uveljavitve zakona do 31. 5. za pripravo Zakona #PKP1.<\/p>\n\n\n\n

Glede \u00bbI. Ukrepov za ohranjanje delovnih mest\u00ab je pri to\u010dki ena (\u00bbNova ureditev sofinanciranja nadomestil pla\u010d za delavce na \u010dakanju: Vse prispevke vseh zaposlenih, ki so na \u010dakanju, v tem obdobju v obe blagajni in prora\u010dun pla\u010duje dr\u017eava, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Tak\u0161en ukrep takoj razbremeni delodajalca, brez postopka za uveljavljanje sofinanciranja nadomestila. Dr\u017eava dodatno sofinancira 20% neto nadomestila zaposlenim. Upravi\u010denost sofinanciranja se po koncu poslovnega leta ugotavlja na podlagi izkazov poslovnega izida.\u00ab) nujno, da se tokrat vklju\u010di vse zaposlovalce in ne le gospodarstva, torej tudi nevladne organizacije. Iz trenutne dikcije ni mo\u017eno razbrati, na koga vse se bo ta ukrep nana\u0161al, a vsekakor je potrebno tokrat upo\u0161tevati tudi nevladni sektor, ki je bil ob zadnjem interventnem zakonu (Zakon o interventnem ukrepu delnega povra\u010dila nadomestila pla\u010de) izpu\u0161\u010den. Krizne razmere so zajele vse delodajalce in ukrep \u010dakanja bo potreben tudi v nevladnem sektorju, zato je nujna enakopravna obravnava vseh zaposlovalcev.<\/p>\n\n\n\n

Pri to\u010dki 3 prvega sklopa ukrepov (\u00bbNadomestilo za vse bolni\u0161ke odsotnosti v \u010dasu epidemije od prvega dne krije ZZZS in ne delodajalec.\u00ab) je potrebno v zakonu zagotoviti, da bodo do bolni\u0161kih nadomestil od prvega dne upravi\u010deni tudi vsi samozaposleni. Seveda so v primeru izolacije samozaposleni \u017ee sedaj upravi\u010deni do nadomestila od prvega dneva naprej, a v tem \u010dasu se bodo dogajali tudi drugi tipi bolni\u0161kih odsotnosti (po\u0161kodbe, z odredbo odrejena karantena ipd.), zato je nujno, da v \u017ee tako zaostrenih razmerah tistim samozaposlenim, ki se bodo odlo\u010dili za delo, ne odrekamo mo\u017enosti, da se jim zagotovi bolni\u0161ka od prvega dneva naprej, v kolikor do tega pride.<\/p>\n\n\n\n

Glede \u00bbII. Ukrepov za izbolj\u0161anje socialnega polo\u017eaja ljudi, \u0161e posebej tistih z nizkimi pokojninami, ki so glede na ogro\u017eeno starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnosti epidemije\u00ab je pri to\u010dki 1 (\u00bbStatus za delavce, ki ne delajo zaradi vi\u0161je sile (varstvo otrok, nezmo\u017enost prihoda na delo – 6. to\u010dka 137. \u010dlena ZDR) se izena\u010di s statusom za delavce na \u010dakanju.\u00ab) nujno, da ukrep velja tudi za samozaposlene. Tudi samozaposleni namre\u010d ostajajo doma zaradi varstva otrok ali nezmo\u017enosti odhoda na delo in v primeru, da se na posameznike ne aplicirajo drugi predvideni ukrepi, jim je potrebno zagotoviti mo\u017enost, da v tem primeru prejemajo nadomestilo. Ob tem naj bi posameznik prejemal 50% pla\u010de, vendar ne manj kot 70% minimalne pla\u010de. Kot je razumeti, gre orisani ukrep v smeri, da bo tem posameznikom sedaj pripadalo nadomestilo v vi\u0161ino 80% pla\u010de. Enakopravna obravnava pomeni le, \u010de slednje velja tudi za samozaposlene v kulturi. <\/p>\n\n\n\n

V drugi to\u010dki tega sklopa ukrepov (\u00bbDelavcu, ki v \u010dasu epidemije izgubi slu\u017ebo, od prvega dne avtomati\u010dno pripada nadomestilo za brezposelnost. Ko veljavnost prvega ukrepa preneha, se njegove pravice odmerijo po veljavni zakonodaji (nadomestilo ali socialna pomo\u010d).\u00ab) je zakon prav tako potrebno oblikovati na na\u010din, da velja za vse sektorje in ne le za podjetja, torej tudi za zaposlene v NVO. V nasprotnem primeru bi lahko pri\u0161lo do o\u010ditkov o tem, da ukrepi namenoma diskriminirajo dolo\u010dene tipe zaposlovalcev.<\/p>\n\n\n\n

Nadaljujemo s tretjim sklopom, to je \u00bbIII. Ukrepi za izredno pomo\u010d samozaposlenim\u00ab. Pri to\u010dki 1 (\u00bbDo izredne pomo\u010di so upravi\u010deni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo preko elektronske aplikacije razglasijo prizadetost zaradi krize. Izjava je javno dostopna. \u010ce se pozneje ugotovi, da je ta izjava vsebovala neresni\u010dne podatke, bodo morali pomo\u010d vrniti.\u00ab), ki govori o izredni pomo\u010di samozaposlenim, najprej torej splo\u0161na opomba; paziti je treba, da ta ne velja le za s.p.-je, temve\u010d za vse skupine samozaposlenih, torej tudi samozaposlene v kulturi. Zanje sicer predvidevamo, da so vklju\u010deni povsod, kjer je govora o samozaposlenih na splo\u0161no, a opozarjamo, da dikcija predstavnikov Vlade ni vedno enozna\u010dna.<\/p>\n\n\n\n

Ukrep predvideva tudi posebno izjavo, s katero bo posameznik razglasil prizadetost zaradi krize. Ta naj bi bila javna. Pri tem opozarjamo, da je tudi v teh \u010dasih potrebno biti previden, saj gre za poseganje v zasebne informacije o posamezniku in njegovem gmotnem stanju. To lahko posameznika postavi v nezavidljiv polo\u017eaj razkrivanja osebnih podatkov \u0161ir\u0161i javnosti. Ker ni pravega razloga, da bi bila tak\u0161na izjava javna, se zavzemamo, da se ta usmeritev javnosti izjave ne realizira.<\/p>\n\n\n\n

Potrebno je postaviti tudi jasne in enostavne kriterije, po katerih se bo izkazovala \u00bbprizadetost zaradi krize\u00ab. V nasprotnem primeru bo zavoljo nejasnosti prijahalo do veliko manj\u0161ega kori\u0161\u010denja ukrepa ali do podalj\u0161anje krize v \u010das, ko se bo ugotavljalo resni\u010dnost izjav in se bo posameznik zaradi morebitnega vra\u010danja sredstev lahko zna\u0161el v ponovni finan\u010dni stiski.<\/p>\n\n\n\n

Kar zadeva to\u010dko 2 iz tretjega sklopa ukrepov (\u00bbSamozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanj\u0161anem obsegu, so upravi\u010deni do mese\u010dnega temeljnega dohodka v vi\u0161ini 70% neto minimalne pla\u010de.\u00ab), slednja predlaga, da bodo samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti, upravi\u010deni do mese\u010dnega temeljnega dohodka v vi\u0161ini 70 % minimalne pla\u010de. Predlog gre v pravo smer, a je potrebno odstotek zvi\u0161ati na 80 %. Le s tem se bo prepre\u010dilo mno\u017ei\u010dni odhod samozaposlenih med brezposelne, kjer bodo \u0161tevilni prejeli nadomestilo, ki je vsaj 70 evrov vi\u0161je od temeljnega dohodka, kot ga podaja predlog. \u0160ele z zvi\u0161anjem nadomestila na 80 % minimalne pla\u010de se bo prepre\u010dilo mno\u017ei\u010dno zapiranje s.p.-jev in drugih oblik samostojnega dela.<\/p>\n\n\n\n

Pri samozaposlenih je potrebno v obzir vzeti tudi razli\u010dne hibridne kombinacije, saj ni malo posameznikov, ki so delno zaposleni in delno samozaposleni. Ukrepe glede samozaposlitve je potrebno aplicirati tudi na njih.<\/p>\n\n\n\n

Pri \u00bbIV. Ukrepu za ohranitev delovanja podjetij\u00ab se ponovno izkazuje neenakopravna obravnava nevladnega in drugih sektorjev (\u00bbVse prispevke za pokojninsko zavarovanje za delo zaposlenih v gospodarstvu, ki ostanejo na delovnem mestu, v tem obdobju tako za delodajalca kot delojemalca pla\u010duje dr\u017eava, pravice zavarovancev in prihodki pa se ohranjajo. S tem se razbremeni stro\u0161ek pla\u010de za podjetja.\u00ab). Zato je pomembno, da se ukrep raz\u0161iri na vse, ki ostajajo na delovnem mestu, ne glede na to, v kak\u0161ni organizaciji so zaposleni. Nekatere nevladne organizacije so v tem obdobju \u0161e dodatno obremenjene in s svojim delom bistveno pripomorejo k la\u017ejemu obvladanju razmer. Vsi vemo, da je v \u010dasu popolne ustavitve javnih dogodkov ogro\u017eeno delovanje vseh, torej tudi nevladnega sektorja, in da tudi ta pomembno pripomore h gospodarskim kazalnikom in zaposlovanju. Kultura pa ima v EU in tudi pri nas eno najvi\u0161jih stopenj multiplikativnih u\u010dinkov in nespametno bi bilo, da bi se dolo\u010deni sektorji ob koncu krize zna\u0161li v polo\u017eaju brez zaposlenih, ker so jih morali za \u010dasa prepovedi delovanja odpustiti. Ponovno poudarjamo, da je enakopravna obravnava klju\u010dnega pomena.<\/p>\n\n\n\n

Tudi pri petem sklopu ukrepov \u00bbV. Ukrepi za izbolj\u0161anje likvidnosti podjetij in pomo\u010d znanstvenoraziskovalnim projektom za boj z epidemijo\u00ab je potrebo zajeti vse sektorje in podro\u010dja. Govoriti je potrebno o vseh poslovnih subjektih in ne zgolj o podjetjih. Odkupi terjatev, ki so zajeti v prvi to\u010dki (\u00bbZ namenom re\u0161evanja likvidnosti se vzpostavi garancijska shema (t.i. \u201dfinan\u010dni top”) in omogo\u010di odkup terjatev do slovenskih podjetij. Dr\u017eava zagotovi dovolj sredstev z dokapitalizacijo oziroma poro\u0161tvom za izvedbo.\u00ab), morajo biti dostopni vsem poslovnim subjektom, torej tudi nevladnim organizacijam in samozaposlenim. Pri drugi to\u010dki petega sklopa, je, kot poudarjamo v celotnem odzivu, nujno, da je med samozaposlenimi zajeta tudi posebna skupina samozaposlenih v kulturi. <\/p>\n\n\n\n

Ker nevladne organizacije izvajajo \u0161tevilne projekte in programe v javnem interesu, tudi ali predvsem na podro\u010dju kulture, je potrebno po vzoru tretje to\u010dke petega sklopa ukrepov zapisati namero vlade, da omogo\u010di izvajanje pogodb za projekte in programe v \u010dasu izrednih razmer. Dodatno je treba dopustiti tudi mo\u017enost, da se obdobje mo\u017enosti izvajanja pogodbenih obveznosti in kazalnikov aktivnosti podalj\u0161a vsaj \u0161e v prvo polovico leta 2021.<\/p>\n\n\n\n

Tudi pri \u010detrti to\u010dki tega dela (\u00bbPla\u010dilni roki za pla\u010dila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skraj\u0161ajo na 8 dni.\u00ab) je prav tako potrebno zagotoviti ustrezno interpretacijo besedne zveze \u00bbzasebni dobavitelji\u00ab. V zakon je potrebno zapisati, da se skraj\u0161ajo vsi pla\u010dilni roki za izvedbo storitev ali dobavo blaga vsem poslovnim subjektom, torej tudi ko gre za izpla\u010devanje obveznosti nevladnemu sektorju in samozaposlenim.<\/p>\n\n\n\n

Kot je bilo dodatno pojasnjeno, Vlada poleg prvega paketa ukrepov pripravlja tudi drugi paket, kjer naj bi bile obravnavane tudi nekatere posebne skupine, na primer \u0161port. Tudi kultura je, kot smo ve\u010dkrat poudarili, ob tej krizi dodatno prizadeta, saj se ve\u010dina kulturne produkcije izvaja za publiko in je brez te prakti\u010dno onemogo\u010dena. Zavoljo tega \u017ee sedaj predlagamo dodatne ukrepe, od Ministrstva za kulturo pa pri\u010dakujemo dodaten anga\u017ema in sodelovanje s kulturniki pri pripravi in oblikovanju ukrepov.<\/p>\n\n\n\n

Vzpostaviti je potrebno sklad z nepovratnimi sredstvi, ki bodo namenjena organizacijam in posameznikom, ki jih je situacija prizadela do te mere, da so se zna\u0161li v razmerah, ki jih ne morejo obvladati druga\u010de kot s konkretno pomo\u010djo dr\u017eave. Slednje pomeni, da bi te organizacije morale z ustreznimi dokazili naknadno dokazovati vi\u0161ino \u0161kode, ki jim je nastala zavoljo krize s koronavirusom, in bi jim dr\u017eava lahko za odpravljanje posledic namenila nepovratna sredstva. Govorimo predvsem o situacijah, kjer so na primer \u017ee bila rezervirana gostovanja (bivanje, letalske karte, prostori ipd.) za razli\u010dne dogodke in do vlo\u017ekov ni ve\u010d mo\u017eno priti. Ta izpad bi se kril iz sklada z nepovratnimi sredstvi.<\/p>\n\n\n\n

Ker nekateri ustvarjalci vseeno lahko delajo od doma, a so zaradi razmer odpovedane javne aktivnosti, predlagamo, da Ministrstvo za kulturo RS oblikuje javni poziv za tiso\u010d \u0161tipendij za samozaposlene v kulturi, kjer bi slednji za aktivnosti, ki bi jih lahko izvajali tudi v \u010dasu trajanja krize (izpopolnjevanje, izobra\u017eevanje in potencialno ustvarjanje iz analiti\u010dnega dela slede\u010de produkcije) prejeli 2000 evrov. Ustvarjalci bi se ob tem zavezali, da bodo status ohranili vsaj do konca leta 2020 in da se ne bodo poslu\u017eevali drugih predvidenih ukrepov, razen v primeru, da bi se ukrepi in razmere podalj\u0161ale za dalj kot do 31. maja 2020.<\/p>\n\n\n\n

Od ministra za kulturo pri\u010dakujemo tudi urgentno spremembo 18. in 19. \u010dlena Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Gre za podzakonski akt, ki ga je mogo\u010de spremeniti izjemno hitro. Ta mora omogo\u010diti, da bo za \u010das krize mo\u017eno uveljavljati mirovanje pravice samozaposlenih v kulturi tudi tistim samozaposlenim v kulturi, ki ocenjujejo, da je zanje najbolj\u0161a mo\u017enost prehod med brezposelne. Mirovanje bo omogo\u010dalo la\u017eji povratek v status kot izbris iz razvida samozaposlenih v kulturi. Ukrep smiselno administrativno razbremenjuje tudi ministrstvo oziroma pristojne slu\u017ebe in komisije, ki bodo sicer morale odlo\u010dati o ponovni vlogi za podelitev ustreznega statusa. <\/p>\n\n\n\n

Pozivu k enakopravni obravnavi kulturnikov, nevladnega sektorja in samozaposlenih se pridru\u017eujejo spodaj podpisana krovna zdru\u017eenja, ki povezujejo \u0161tevilne organizacije ter ustvarjalke in ustvarjalce s podro\u010dja kulture:<\/p>\n\n\n\n