{"id":4989,"date":"2020-03-04T10:38:27","date_gmt":"2020-03-04T10:38:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4989"},"modified":"2020-03-04T10:38:27","modified_gmt":"2020-03-04T10:38:27","slug":"iz-prve-vrste-ars-ramovs","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/03\/04\/iz-prve-vrste-ars-ramovs\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Ars Ramov\u0161"},"content":{"rendered":"\n

V Kulturosferi vsak mesec predstavljamo \u010dlane vsebinske mre\u017ee Asociacija, ki povezuje nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tokrat smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Ars Ramov\u0161 Klemnom Ramov\u0161em. <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Kaj so za vas glede na va\u0161o prakso klju\u010dne te\u017eave NVO, ki bi jih morala nasloviti prihajajo\u010da vlada? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predvsem bi moralo Ministrstvo za kulturo zagotoviti ve\u010d sredstev za nevladni sektor. Kulturna politika \u0161e vedno sloni na modelu, ko zakonsko opredeljeni stro\u0161ki pla\u010d v javnih zavodih zmanj\u0161ujejo manevrski prostor za sofinanciranje programov. Program bi morali postaviti pred zaposlitve, zneski za pla\u010de bi morali biti odvisni od izvedenega programa. Pri izvajanju sofinanciranja se v praksi med pojmoma projektno in programsko pojavlja anomalija. Razlika med tema pojmoma bi morala biti zgolj v opredelitvi delovanja, ne pa v na\u010dinu sofinanciranja. Program je skupek projektov, projekta se brez sorazmernih odhodkov delovanja ne da izvajati, razen morda v ljubiteljskih okvirih. S tem, ko ministrstvo v razpisih sofinancira samo t.i. projektne stro\u0161ke, potiska profesionalne ustvarjalce na nivo ljubiteljskega ustvarjanja. <\/p>\n\n\n\n

Nujne so spremembe pri razpisih in nadomestitev navidezno nevtralnega to\u010dkovanja s sistemom odlo\u010danja, ki temelji na recenzijah, torej ocenah izbranega programa oziroma projekta kot celote. Sedanja razpisna politika ne zagotavlja stabilnosti. Sofinanciranje bi moralo spodbujati bolj\u0161o produkcijo in ne bi smelo delovati izklju\u010devalno, kar je tudi posledica premajhnih sredstev. <\/p>\n\n\n\n

Prav tako je treba upo\u0161tevati pomen posameznih programov za mednarodni ugled slovenske kulture in razvoj znotraj Slovenije. Nevladni sektor je zelo pester, to je bogastvo, ne more pa to delovati tako, da vse me\u010demo v isti ko\u0161. V na\u0161em primeru opa\u017eam na lokalni ravni mnenje, da smo nacionalni program in bi nas morala sofinancirati predvsem dr\u017eava, na dr\u017eavni ravni pa obratno. Pri financiranju je zavezni\u0161tvo nacionalnega z lokalnim skoraj ni\u010dno, enako je z medresorskim pristopom do sofinanciranja, brez doma\u010de podpore je evropsko \u010drpanje mo\u010dno ote\u017eeno, \u010de ne \u017ee izklju\u010deno. Nekatere odlo\u010devalce o\u010ditno moti, \u010de je neki nevladni organizaciji uspelo ve\u010d, kot je bilo na\u010drtovano. Nevladnemu sektorju je treba pri sofinanciranju zagotoviti kvote in z ustreznim pristopom stabilnost delovanja.<\/p>\n\n\n\n

Katere spodbude za mednarodna gostovanja in udejstvovanje bi po va\u0161em potrebovale nevladne<\/strong> organizacije v kulturi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010ce bi\nMinistrstvo za kulturo razpolagalo s sredstvi za sofinanciranje gostovanj,\npodobno kot evropske umetnike zunaj njihovih mati\u010dnih dr\u017eav sofinancirajo\nFrancija, Italija, Nem\u010dija, \u0160panija, Nizozemska in drugi, bi bili slovenski\numetniki bolj izena\u010deni v mednarodni konkurenci. Treba bi bilo razvijati mre\u017eo\nslovenskih kulturnih centrov in mre\u017eo kulturnih ata\u0161ejev. Ministrstvo bi moralo\nuspe\u0161nej\u0161e podpreti tiste, ki pridobijo mednarodna sredstva. Mi smo od 2011 z\nvklju\u010denostjo v dva partnerska projekta in eno lastno prijavo pridobili 270.182\nEUR evropskih sredstev, od tega 31.112,54 EUR v 2015 ter od ministrstva za to\nleto prejeli 2.000 EUR spodbude. To je bila edina tovrstna spodbuda do zdaj, za\nkatero smo se glede na razpisne pogoje sploh lahko prijavili.<\/p>\n\n\n\n

Pred tedni ste se izpostavili z apelom javnosti glede stanja v kulturi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Opozoriti\nsem \u017eelel na nevzdr\u017ene razmere, v katerih se nismo zna\u0161li po lastni krivdi. Obupnemu\npadanju sredstev smo se \u0161e nekako prilagajali, te\u017eko pa je dr\u017eati finan\u010dno\ndisciplino ob dodatnih \u00bbnapakah\u00ab administracij. V odprtem pismu navajam predvsem\nneustrezne postopke na lokalnem (MOL) in nacionalnem (MK) nivoju. V pismu na\u010deloma\nne izpostavljam problemov neustrezne kulturne politike za mednarodno pomemben\nprogram, kakr\u0161en je Seviqc Bre\u017eice, ampak predvsem udarce. \u010clanek v Dnevniku,\nki je predstavil moje pismo, navaja mnenje enega izmed uslu\u017ebencev, da \u00bbnaj bi\nministrstvo posku\u0161alo zajeziti pove\u010dano produkcijo in organizacijo ve\u010d dogodkov\ns postopnim zni\u017eevanjem sredstev\u00ab. Zanimivo, ker si produciral ve\u010d, ti re\u017eejo\nkrila, strmo padanje pa imenujejo postopno zni\u017eevanje. Ob tem se je po hodnikih\nministrstva \u0161e pred razpisom govorilo, kdo ne bo sprejet v \u0161tiriletno\nsofinanciranje (Seviqc Bre\u017eice, Carmina Slovenica, Slowind, \u2026) in je bilo potem\nocenjevanje temu pa\u010d prilagojeno. Minister po \u0161tirih letih odide, tudi nekaterim\nuradnikom preneha zaposlitev, to so zdaj prikladne osebe za prikazovanje\nkrivde. Finan\u010dne posledice zgre\u0161enih pristopov pa nosimo izklju\u010dno mi. Pa \u010de bi\nbili vsaj ustrezno sofinancirani, ko bi te te\u017eave lahko premagali sami. Vse to\nje zelo zaskrbljujo\u010de. Spremembe gotovo zahtevajo nek napor, a za to vendar\nimamo na ministrstvu zaposlene.<\/p>\n\n\n\n

Kje vidite smisel povezovanja in skupnega delovanja nevladnih organizacij v kulturi? Kaj bi morali<\/strong> biti skupni cilji?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Verjetno je\nedino razumno oro\u017eje pritisk javnosti. V kulturi predvsem strokovne, ker med\nprebivalstvom u\u017eiva dovolj ugleda. Pomembni so vsi \u0161tirje stebri: javni zavodi,\nnevladne organizacije, samozaposleni in ljubiteljska scena. \u010ce je katerikoli\nteh stebrov \u0161ibkej\u0161i, je to slabo tudi za ostale tri. Kultura, ki jo tvorijo\nzgolj javni zavodi, je nepopolna. Treba se je \u0161e bolj povezati in s pritiskom\nna politiko dosegati spremembe. Tudi \u010de se dela \u0161e tako hitro, je v tem\ntrenutku to \u0161e vedno prepo\u010dasi. Skupni cilj kulturne politike bi morali biti\nustrezni delovni pogoji za vse omenjene skupine, skupni cilj producentov pa\ndobra kulturna scena. Treba bi bilo razviti mo\u010dan ne le kulturno politi\u010dni,\nampak politi\u010dni blok, ki bi bil nosilec pritiska za spremembe. Mislim, da ne bi\nbilo ni\u010d narobe, \u010de bi tak blok \u010dez dve leti nastopil na volitvah.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ni so na\u010drti va\u0161e organizacije v prihajajo\u010dih mesecih?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pripravljamo\nprogram vrhunske kvalitete, vendar zaradi kriznih pogojev zelo omejenega obsega,\nz namenom, da dokler se ne uredi primerno sofinanciranje, \u010dim dlje obdr\u017eimo\nugled in mednarodni pomen blagovne znamke. Hkrati bomo v okviru mo\u017enosti\nposkusili \u010dim bolj izvajati vse tiste vsebine, kjer lahko v kulturno sceno\nprispevamo ve\u010d kot drugi. \u010ce bomo v odnosu z ministrstvom dosegali potrebno,\nbomo lahko bolje participirali ne le v Slovenijo, ampak tudi v evropsko sceno\nstare glasbe, \u0161e posebej na podro\u010dju jugovzhodne Evrope, kar je za\nprepoznavnost na\u0161e kulture zelo pomembno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Kulturosferi vsak mesec predstavljamo \u010dlane vsebinske mre\u017ee Asociacija, ki povezuje nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi. Tokrat smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Ars Ramov\u0161 Klemnom Ramov\u0161em.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22,3],"tags":[],"class_list":["post-4989","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4989","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4989"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4989\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4990,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4989\/revisions\/4990"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4989"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4989"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4989"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}