{"id":4888,"date":"2020-02-05T01:45:32","date_gmt":"2020-02-05T01:45:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4888"},"modified":"2020-02-05T01:45:50","modified_gmt":"2020-02-05T01:45:50","slug":"iz-prve-vrste-drustvo-znanstvenih-in-tehniskih-prevajalcev-slovenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/02\/05\/iz-prve-vrste-drustvo-znanstvenih-in-tehniskih-prevajalcev-slovenije\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: DZTPS"},"content":{"rendered":"\n

V Kulturosferi nadaljujemo s predstavitvami \u010dlanov na\u0161e zagovorni\u0161ke mre\u017ee. Tokrat smo se pogovarjali z Dru\u0161tvom znanstvenih in tehni\u0161kih prevajalcev Slovenije (DZTPS).<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dru\u0161tvo znanstvenih in tehni\u0161kih prevajalcev Slovenije\u00a0je strokovno zdru\u017eenje prevajalcev, ki delajo samostojno ali so zaposleni v razli\u010dnih podjetjih in ustanovah.\u00a0 Delujejo \u017ee od leta 1960. <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Va\u0161e dru\u0161tvo zdru\u017euje prevajalce in po eni strani omogo\u010da delo, po drugi pa skrbi za zagovorni\u0161tvo in izobra\u017eevanje. Lahko bolj podrobno predstavite omenjene plati va\u0161ega dru\u0161tva?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najprej moramo poudariti, da ne gre za razli\u010dne plati, ki naj bi bile med seboj celo v nasprotju. Dru\u0161tvo v prvi vrsti zastopa interese prevajalcev, celotna dejavnost pa je usmerjena v pomo\u010d in podporo prevajalcem v naj\u0161ir\u0161em pomenu in torej tudi z zagovorni\u0161tvom\u00a0 nikakor ni v nasprotju. Konec koncev, dru\u0161tvo so \u010dlani dru\u0161tva, “ki v dru\u0161tvu izra\u017eajo, oblikujejo in uresni\u010dujejo svoje strokovne ter stanovske interese”, kot je zapisano v statutu, in sami dolo\u010dajo programske usmeritve dru\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n

Da DZTPS omogo\u010da delo prevajalcem, kot to izvajajo npr. prevajalske agencije, torej ne dr\u017ei. Te vloge na\u0161e dru\u0161tvo ni nikoli imelo, se je pa v okviru mo\u017enosti vselej odzivalo na potrebe in \u017eelje \u010dlanov pri posredovanju med naro\u010dniki prevajalskih storitev in prevajalci. V tem smislu bi lahko kve\u010djemu rekli, da je DZTPS prevajalcem v pomo\u010d pri pridobivanju naro\u010dil za delo. Dru\u0161tvo na podro\u010dju prevajalskih storitev posreduje povpra\u0161evanja po prevodih; zara\u010dunava prevajalske storitve po nalogu prevajalcev, skrbi za pravo\u010dasna pla\u010dila ra\u010dunov, po potrebi vlaga izvr\u0161be (izdajanje ra\u010dunov za prevajalske storitve je prilagojeno razli\u010dnim potrebam prevajalcev glede na njihov status); sklepa pogodbe in sporazume v primerih ve\u010djih oz. dolgotrajnej\u0161ih prevajalskih projektov, v katerih sodeluje ve\u010d prevajalcev, ki posami\u010dno te mo\u017enosti ne bi imeli; posreduje pri morebitnih sporih med naro\u010dniki in prevajalci glede ustreznosti prevodov (upravni odbor dru\u0161tva imenuje strokovno komisijo, ki poda oceno ustreznosti prevoda); na svojih spletnih straneh ima dru\u0161tvo objavljen iskalnik po \u010dlanih, ki se ga poslu\u017eujejo naro\u010dniki prevajalskih storitev; z namenom osve\u0161\u010danja naro\u010dnikov prevajalskih storitev in tudi \u0161ir\u0161e javnosti, ima dru\u0161tvo na svojih spletnih straneh objavljena tudi prevoda publikacij FIT – Mednarodnega zdru\u017eenja prevajalcev, katerega \u010dlan je \u017ee 27 let: “Prevajanje – klju\u010d do pravilnega razumevanja” in “Prevajanje – nakup netrgovskega blaga”; \u017ee skoraj \u0161estdeset let objavlja priporo\u010dene cene prevajalskih storitev in se tudi sicer \u017ee ves \u010das svojega obstoja zavzema za ustrezno vrednotenje prevajalskih storitev.<\/p>\n\n\n\n

Ena poglavitnih dejavnosti dru\u0161tva je \u017ee od vsega za\u010detka tudi skrb za vse\u017eivljenjsko izobra\u017eevanje prevajalcev, ki je sprva potekala v obliki t. i. \u0161tudijskih ve\u010derov, nato predavanj in vaj, zadnjih 35 let\u00a0 pa v obliki rednih seminarjev. Samo v zadnjih 5 letih jih je bilo organiziranih \u010dez 50. Tudi ta dejavnost DZTPS ni pridobitni\u0161ko naravnana. Kotizacija naj bi pokrivala zgolj stro\u0161ke seminarja in je najni\u017eja kotizacija sploh za tovrstne primerljive seminarje pri nas. Poleg tega za simboli\u010dno kotizacijo omogo\u010damo udele\u017ebo na seminarjih tudi \u0161tudentom. Vsebinsko oblikujemo program seminarjev na osnovi predlogov in pobud \u010dlanov, pri tem pa v zadnjih letih namenjamo tudi ve\u010d pozornosti sodnim tolma\u010dem, za katere od leta 2012 veljajo dolo\u010dila o obveznem vse\u017eivljenjskem izobra\u017eevanju.<\/p>\n\n\n\n

Prevajalska dru\u0161tva ste se pred \u010dasom za\u010dela zdru\u017eevati. Kje vidite prednosti skupnega nastopa?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ker poklici prevajalca, tolma\u010da in lektorja v Sloveniji niso regulirani, nimajo niti prave veljave niti za\u0161\u010dite. Problematika neurejenega poklicnega statusa in posledi\u010dno neurejenih tr\u017enih razmer, v katerih opravljamo svoje dejavnosti, zadeva vse nas, zato smo se na pobudo DZTPS prevajalska dru\u0161tva, z izjemo enega, zdru\u017eila z Lektorskim dru\u0161tvom Slovenije in Zdru\u017eenjem konferen\u010dnih tolma\u010dev Slovenije. Prepri\u010dani smo, da bomo zdru\u017eeni u\u010dinkoviteje uveljavljali svoje skupne poklicne interese, pri tem pa si bomo prizadevali tudi za dvig ugleda ter izbolj\u0161anje javne podobe na\u0161ih poklicev. <\/p>\n\n\n\n

Kaj so, tudi glede na belo knjigo, ki ste jo prevajalci pripravili skupaj, klju\u010dne te\u017eave prevajalcev, ki so ve\u010dinoma samozaposleni?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dna te\u017eava slovenskih prevajalcev je neustrezno pla\u010dilo\nza opravljeno delo. Po rezultatih ankete v beli knjigi so slab\u0161e pla\u010dani le \u0161e\nprevajalci v Bolgariji, Litvi, Romuniji ter na Hrva\u0161kem, \u010ce\u0161kem, Slova\u0161kem,\nMad\u017earskem in Portugalskem. <\/p>\n\n\n\n

Ta in \u0161e mnoge druge te\u017eave, s katerimi se prevajalci\nsre\u010dujejo, so v glavnem posledica neurejenega poklicnega statusa. Ne samo, da omenjeni\npoklici niso regulirani, za opravljanje navedenih dejavnosti niso predpisani\nniti minimalni pogoji. To v praksi pomeni, da jih lahko opravlja kdor koli, s\nkakr\u0161no koli izobrazbo V. stopnje, ki je tudi edini pogoj za priglasitev\ndejavnosi prevajanja kot s. p. – samostojni podjetnik. Prav teh je med\nstrokovnimi prevajalci najve\u010d, saj so tisti, ki prevajajo tudi knji\u017eevna dela,\ns \u010dimer izpolnjujejo pogoje za vpis v razvid samozaposlenih na podro\u010dju\nkulture, v manj\u0161ini. <\/p>\n\n\n\n

Prevajalci so zelo heterogena skupina, tako po izobrazbi, kot po dejanski strokovni usposobljenosti. Tu pa nastopi te\u017eava tudi na strani naro\u010dnikov, saj so ustrezni instrumenti za za\u0161\u010dito naro\u010dnikovega zaupanja prav minimalni strokovni standardi in spo\u0161tovanje poklicne etike. Ureditev razmer je torej ne nazadnje tudi v javnem interesu, saj naro\u010dnik prevajalske storitve v danih okoli\u0161\u010dinah nima prav nobenega jamstva, da bo storitev zaupal kompetentni osebi.<\/p>\n\n\n\n

Kaj bi morala po va\u0161em mnenju narediti dr\u017eava, da polo\u017eaj prevajalk in prevajalcev izbolj\u0161a?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eava, ki ima v procesu ustanavljanja in akreditacije\n\u0161tudijskih programov zadnjo in odlo\u010dilno besedo in je \u017ee pred ve\u010d kot 20 leti\nodobrila \u0161tudijski program prevajalstva, bi morala pred dokon\u010danjem \u0161tudija\nprve generacije diplomantov urediti formalizacijo poklica v dr\u017eavnih pravnih\naktih, torej poklic regulirati. Tega ni naredila in \u0161tudij prevajalstva tudi ni\nedini tak primer. Zakaj je dr\u017eava opustila regulacijo, sicer z gotovostjo ne\nvemo, verjetno pa je to povezano tudi z dejstvom, da se je Slovenija ob vstopu\nv EU zna\u0161la na seznamu dr\u017eav \u010dlanic z najve\u010d reguliranimi poklici, saj je\nsledila celo deregulacija nekaterih poklicev. <\/p>\n\n\n\n

Mo\u017enosti, da bi dosegli regulacijo prevajalskega poklica ob splo\u0161ni ugotovitvi znotraj EU, da lahko pretirana regulacija predstavlja oviro za svobodno nastopanje na trgu, je zelo malo ali jih sploh ni, prepri\u010dani pa smo, da so \u0161e drugi na\u010dini, s katerimi bi dr\u017eava lahko poskrbela za ureditev razmer, v katerih opravljamo svojo dejavnost. Eden teh bi bila npr. uvedba registra svobodnih poklicev v smislu primarnega registra. Register naj bi bil odprtega tipa, kar pomeni, da bi se vanj lahko uvr\u0161\u010dali tudi drugi neregulirani in novonastali poklici, za vsakega med njimi pa naj bi stroka dolo\u010dila minimalne pogoje za opravljanje dejavnosti. Po dolo\u010denem prehodnem obdobju bi se situacija na trgu ponudnikov storitev “pre\u010distila”, kar bi zajezilo nelojalno konkurenco, obenem pa bi taka ureditev pomenila tudi za\u0161\u010dito prejemnikov storitev, saj je javni interes sestavni del samostojnih poklicev.<\/p>\n\n\n\n

S katerimi projekti se boste ukvarjali v naslednjih mesecih<\/strong>?<\/p>\n\n\n\n

Trenutno se v na\u0161i poklicni skupini ukvarjamo s preu\u010devanjem\nureditve svobodnih poklicev v Nem\u010diji in s podrobnostmi v zvezi z registrom\nsvobodnih poklicev. Menimo namre\u010d, da bi lahko s predlogom za konkretni model\nureditve razmer, ki je v Nem\u010diji \u017ee preizku\u0161en in uspe\u0161en, naleteli na posluh\ntudi pri odlo\u010devalcih v Sloveniji. Za na\u0161o dr\u017eavo bi bila taka ureditev lahko\nprivla\u010dna tudi zato, ker ne bi pomenila zgolj urejanja razmer za nekaj skupin\njezikoslovcev praktikov, ampak bi zajela tudi ostale poklicne skupine z enako\nproblematiko. In teh, vemo, je v Sloveniji kar nekaj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Kulturosferi nadaljujemo s predstavitvami \u010dlanov na\u0161e zagovorni\u0161ke mre\u017ee. Tokrat smo se pogovarjali z Dru\u0161tvom znanstvenih in tehni\u0161kih prevajalcev Slovenije (DZTPS). Dru\u0161tvo znanstvenih in tehni\u0161kih prevajalcev Slovenije\u00a0je strokovno zdru\u017eenje prevajalcev, ki delajo samostojno ali so zaposleni v razli\u010dnih podjetjih in ustanovah.\u00a0 Delujejo \u017ee od leta 1960.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22,3],"tags":[],"class_list":["post-4888","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4888","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4888"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4888\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4890,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4888\/revisions\/4890"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4888"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4888"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4888"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}