{"id":4881,"date":"2020-02-04T21:26:43","date_gmt":"2020-02-04T21:26:43","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4881"},"modified":"2020-02-10T02:16:01","modified_gmt":"2020-02-10T02:16:01","slug":"porocilo-s-posveta-o-prostorih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/02\/04\/porocilo-s-posveta-o-prostorih\/","title":{"rendered":"Poro\u010dilo s posveta o prostorih"},"content":{"rendered":"\n

V zadnjem letu se\nzdijo NVO v kulturi izdatno ogro\u017eeni z vidika prostorov kjer delujejo. Prodana\nje bila stavba na Kersnikovi 4 v Ljubljani, ki je eden od prostorov, kjer se je\noblikovala in do nedavno \u017eivela ljubljanska neodvisna scena. Sprememba\nlastni\u0161tva prostorov na podro\u010dju biv\u0161e toba\u010dne tovarne v Ljubljani je imela\nnegativni razplet tudi za \u0161tevilne tam delujo\u010de NVO v kulturi, situacija s\nprostori pa ni ro\u017enata niti po drugih krajih v Sloveniji.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zavoljo navedenega smo v dru\u0161tvu Asociacija 9. januarja 2020\norganizirali posvet nevladnih organizacij v kulturi na temo prostorov. Kot\nuvodni govorci so se razprave, ki jo povezovala\nAlma R. Selimovi\u0107, udele\u017eili Katerina\nMirovi\u0107 (Forum Ljubljana), Uro\u0161 Kaurin (Moment\/GT 22), Eva Matja\u017e (Poligon),\nAidan Cerar (In\u0161titut za politike prostora) in Senka \u0160ifkovi\u010d Vrbica\n(Pravno-informacijski center nevladnih organizacij). <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

V uvodu je bila predstavljena aktualna kriti\u010dna situacija v\nLjubljani in sicer na primeru Kersnikove 4 in na primeru prostorov nekdanje toba\u010dne\ntovarne. V obeh primerih so bili prostori pred prodajo \u017ee vrsto letna naseljeni\nz ve\u010d organizacijami, ki so prostoru dale vsebino, s \u010dimer so ustvarile svojevrsten\norganizem, ki je bil tako za mnoge ustvarjalce in producente, kot tudi za mesto\nin njegove prebivalce izrednega pomena. Z odprodajo, je ve\u010dina teh organizacij\nostala brez prostora, saj so novi lastniki hitro za\u010drtali druga\u010dne vsebinske\nvizije. <\/p>\n\n\n\n

Udele\u017eenci posveta so med drugim opozorili, da v Ljubljani\nzaznavajo najve\u010dje pomankanje prostorov za ustvarjanje in skladi\u0161\u010denje, potreba\npa se tudi v lu\u010di aktualnega dogajanja skokovito pove\u010duje. Tudi obstoje\u010de\nzasebne ponudbe skladi\u0161\u010d namre\u010d niso najbolj\u0161e, saj pogodbe ve\u010dinoma ni mo\u017eno\nskleniti za dalj\u0161i \u010das, kar povzro\u010da nestabilnost. Slednje nakazuje, da lastniki\nteh nepremi\u010dnin \u010dakajo na primeren trenutek za prodajo, kar pomeni, da bo v\nbli\u017enji prihodnosti prostorsko vpra\u0161anje le \u0161e dodatno eskaliralo. Mnoge\nnevladne organizacija, vklju\u010dno z dru\u0161tvom Asociacija, na izpostavljeno dejstvo\nopozarjajo \u017ee dlje \u010dasa, a \u017eal oblasti za to nimajo posluha.  <\/p>\n\n\n\n

Na posvetu so bile prisotne tudi organizacije, ki delujejo na podro\u010dju Mestne ob\u010dine Maribor, ki pa so predstavile druga\u010dno pot k re\u0161evanju prostorske problematike, kot so to na primer storile nevladne organizacije na primeru GT22. Slednje poudarjajo, da jih sodelovanje z zasebniki pozitivno presene\u010da, saj so dogovori bolj jasni in gotovi, kot pri sodelovanju z mestnimi oblastmi, ko so ti dogovori velikokrat vezani na hitor menjajo\u010do politi\u010dno situacijo. <\/p>\n\n\n\n

Senka\n\u0160ifkovi\u010d Vrbica  iz Pravno-informacijski\ncenter nevladnih organizacij je opozorila na pomen Zakona o urejanju\nprostora (ZUreP-2) za katerega je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor.\nMed temeljnimi nameni in cilji omenjenega zakona je tudi zagotavljanje\nracionalne rabe prostora in ohranjaje prostorske zmogljivosti za sedanje in\nprihodnje generacije, kar je pomemben argument tudi v kontekstu vsebin, ki jih\nproizvajajo nevladne organizacije. V ZUreP-2 je pomembna tudi mo\u017enost za\u010dasne\nrabe prostora, pri \u010demer \u010dlen, ki omogo\u010da za\u010dasno rabo dolo\u010da, da \u00bb\u010de ob\u010dina ne\ndolo\u010di prostorskih izvedbenih pogojev za za\u010dasno rabo prostora v prostorskem\nizvedbenem aktu, jo lahko omogo\u010di z izvedbo lokacijske preveritve\u00ab. Zakonodaja\ntako dopu\u0161\u010da re\u0161evanje prostorskega vpra\u0161anja civilne dru\u017ebe tudi skozi\nomogo\u010danje za\u010dasne rabe.<\/p>\n\n\n\n

Nadalje je bilo kot pomembno izpostavljeno, da je v Zakonu o\nstvarnem premo\u017eenju dr\u017eave in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) za\nkaterega je pristojno Ministrstvo za javno upravo, zapisano, da morajo ob\u010dine\nsestaviti letni na\u010drt ravnanja z nepremi\u010dninami, za katerega morajo imeti\nopravljen tudi popis nepremi\u010dnin v njihovi lasti, katerega seznam se lahko\npridobi z zahtevkom za dostop do informacij javnega zna\u010daja. ZSPDSLS-1 ob\u010dinam\npredpisuje tudi gospodarno rabo, ki ob\u010dine domnevno usmerja v komercialne\nprodaje nepremi\u010dnin, kar naj bi preverjalo tudi Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de. V pravnem\nsmislu se tako zdi, da bi ob\u010dine veliko la\u017eje podprle nevladne organizacije z\ndodatnimi sredstvi za najem kot pa, da obstoje\u010de nepremi\u010dnine oddajo v\nbrezpla\u010dno uporabo saj je to zadnja na seznamu mo\u017enosti upravljanja z\nnepremi\u010dninami.<\/p>\n\n\n\n

Aidan\nCerar iz In\u0161tituta za politike prostora je v uvodu poudaril, da je\ngentrifikacija doletela tudi ve\u010dja slovenska mesta in da v tem oziru procesi,\nki jih obravnavamo, niso novi ali specifi\u010dni. Kljub temu pa to ne pomeni, da ne\nobstajajo tudi druga\u010dni pogledi, ki pa jih prav tako v marsikaterem okolju v\ntujini \u017ee implementirajo, pri \u010demer je poudaril pomen starega reka, da mesta\npotrebujejo tudi stare hi\u0161e, zato da se lahko razvijajo nove ideje in tehnologije.\nS tega vidika je nujno, da mesta poskrbijo za raznovrstna okolja, saj le to\npredstavlja ne samo dru\u017ebeno, pa\u010d pa tudi ekonomsko vzdr\u017enost. V mestu je zato\npotrebno prostor nameniti tudi raznovrstnim produkcijskim prostorom, namenjenim\npanogam, ki so finan\u010dno manj donosne in delujejo kot laboratorij za razvoj \u0161e\nneobstoje\u010dih praks in vsebin v kulturnem, umetni\u0161kem, kreativnem pa tudi\npodjetni\u0161kem in razvojno-tehnolo\u0161kem smislu. Izpostavljeno je bilo tudi, da \u010das\nkonjunkture pogosto vnese nestabilnost v nepremi\u010dninski trg, saj se pretirano\nvlaga v najbolj donosne enote in se pogosto pozabi na infrastrukturo mesta, ki\njo le ta potrebujejo a ni profitno naravnana. V tem kontekstu se zdi nujno, da\nobstaja strategija mesta, ki pri prodajah in novogradnjah regulira kje se\nnaseljujejo dolo\u010den vsebine in v kak\u0161nem obsegu. Pomembno je torej, da mesto\nzavzame aktivno vlogo v urejanju prostora, zato da investitorji in\nnepremi\u010dninski \u0161pekulanti ne transformirajo prevelikega obsega mesta na primer\nv luksuzna stanovanja, hotele in nakupovalna sredi\u0161\u010da. Poudaril je tudi, da se\nseveda lahko ali morajo hkrati mestne oblasti tudi same odlo\u010diti za odkupe,\nnovogradnje, za\u0161\u010dito obstoje\u010de infrastrukture, ipd.  <\/p>\n\n\n\n

Izpostavimo \u0161e, da so organizacije opozorile na pomanjkanje\nrazpisnih mehanizmov, ki bi omogo\u010dali subvencijo v primeru tr\u017enega najema pri\nzasebnem lastniku ter podporo organizacijam pri stro\u0161kih prostora tako za\nobratovanje kot za vzdr\u017eevanje le teh.  Sli\u0161ali smo lahko tudi, da imajo NVO v kulturi\nzelo omejen dostop do prostorov javnih zavodov, kjer je infrastrukturni segment\nurejen in preskrbljen, kar bi veljalo v prihodnje aktivno nasloviti. <\/p>\n\n\n\n

Na posvetu je bil predlagan tudi model, po katerem bi si\nnevladne organizacije lahko izborile svoj prostor v mestu preko odkupa\nnepremi\u010dnin. Ker je trenutno odkup s kreditom prakti\u010dno nemogo\u010d, saj banke ne\nrazumejo poslovanja NVO, se je pojavilo tudi vpra\u0161anje mo\u017enosti poro\u0161tva s\nstrani dr\u017eave ali mesta, ki pa ga trenutna ureditev ne predvideva. <\/p>\n\n\n\n

Posvet se je zaklju\u010dil z ugotovitvijo, da o\u010ditno obstajajo \u0161tevilni problemi na tem podro\u010dju, ki jih bo potrebno \u0161e naprej aktivno naslavljati. Pristno je bilo tudi strinjanje, da obstajajo nekatere pozitivne prakse, ki jih je potrebno \u0161e naprej spodbujati, predvsem pa je potrebo zagotoviti, da se bo na vpra\u0161anje pri\u010delo gledati sistemsko, trajnostno in ne zgolj z naslavljanjem akutnih problemov.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

* Posvet in spremljajo\u010de aktivnosti glede vpra\u0161anja prostorov, je Asociacija izvajala s podporo programa Reg Lab<\/a>, ki ga izvaja Kooperativa<\/a>. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V zadnjem letu se zdijo NVO v kulturi izdatno ogro\u017eeni z vidika prostorov kjer delujejo. Prodana je bila stavba na Kersnikovi 4 v Ljubljani, ki je eden od prostorov, kjer se je oblikovala in do nedavno \u017eivela ljubljanska neodvisna scena. Sprememba lastni\u0161tva prostorov na podro\u010dju biv\u0161e toba\u010dne tovarne v Ljubljani je imela negativni razplet tudi … Preberi ve\u010d o Poro\u010dilo s posveta o prostorih<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,6,14,15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-4881","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-dogodki","category-lokalno","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4881","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4881"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4881\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4945,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4881\/revisions\/4945"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4881"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4881"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4881"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}