{"id":4831,"date":"2020-01-07T07:11:02","date_gmt":"2020-01-07T07:11:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4831"},"modified":"2020-01-07T07:13:31","modified_gmt":"2020-01-07T07:13:31","slug":"kulturna-razmisljanja-ajda-pistotnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/01\/07\/kulturna-razmisljanja-ajda-pistotnik\/","title":{"rendered":"Kulturna premi\u0161ljevanja: Ajda Pistotnik"},"content":{"rendered":"\n

Vse ve\u010d evropskih gostov_ji, ki prihajajo na umetni\u0161ke dogodke in festivale pri nas, zavra\u010dajo letala kot potovalna sredstva, prve doma\u010de nevladne organizacije na podro\u010dju kulture so za\u010dele kraj\u0161ati svoje delavnike zaradi okoljskega in socialnega ozave\u0161\u010danja, vpra\u0161anje ekologije in socialne pravi\u010dnosti pa tako postaja vse bolj vidno tudi na polju kulture. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zato tokrat v kulturnem premi\u0161ljevanju objavljamo kolumno strokovnjakinje za odrast Ajde Pistotnik iz NVO EnaBanda. Menimo namre\u010d, da moramo tudi v kulturi odpreti vpra\u0161anja okoljske (ne)pravi\u010dnosti. EnaBanda nocoj v \u0160portni dvorani Tabor v Ljubljani sicer pri\u010denja s ciklom dogodkov o prepletanju odrasti in razli\u010dnih dru\u017ebenih podro\u010dji Besednjak za novo dobo<\/a>. Kolumna je bila prvi\u010d objavljena 23. maja 2019 na Radiu \u0160tudent<\/a>.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Zaklju\u010dimo z dobo mra\u010dnj\u0161atva<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav so podnebni in socialni problemi neposredno povezani, jih politike \u0161e vedno naslavljajo lo\u010deno kot da niso posledica istega sistema. Sistema svobodnega trga, ki zasleduje en in edini cilj, gospodarsko rast, ki jo spremljajo neomejeni korporativni interesi in vse ve\u010dja oblast financ.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Medtem Evropsko unijo skrbi za u\u010dinkovitost trgov in njihovo \nkonkuren\u010dnost in ne pove\u010devanje dru\u017ebene neenakosti, dr\u017eave \u010dlanice pa \nso slepo zaupale v redistribucijo bogastva po teoriji pretakanja \nbogastva navzdol ali “trickle-down”.<\/p>\n\n\n\n

Hkrati pa odziv EU na podnebni kolaps, ponuja obrat k obnovljivim \nvirom energije, energetski u\u010dinkovitosti in nizko oglji\u010dnim oblikam \nprevoza. EU se mora za\u010deti premikati stran od prilagajanja na \npodnebne spremembe kot na nove prilo\u017enosti za dodatne dobi\u010dke in za nove\n oblike ekstraktivizma.<\/strong> Problem je, da se ti odzivi ne uspejo \ndotakniti neoliberalnih temeljev evropske ekonomije, prisilne \ngospodarske rasti in pove\u010devanja nemirov zaradi rasto\u010de neenakosti.<\/p>\n\n\n\n

Prepoznati je potrebno, da je prilagajanje na podnebne spremembe \nproces korenite in zato radikalne tranzicije, ki jo morajo voditi na\u010dela\n socialne pravi\u010dnosti. Namesto da bi razumeli politike podnebnih \nsprememb ne le kot distrakcijo, ki vodi stran od socialnih vpra\u0161anj, bi \nmorali dojeti podnebne izredne razmere kot vse bolj prisotno realnost. \nKolektivni igralci organizirani v razli\u010dna gibanja, so lahko klju\u010d za \nzagotavljanje radikalnih dru\u017ebenih sprememb, ki bi pomenile trajnostno \ntranzicijo.<\/p>\n\n\n\n

Naslavljanje dru\u017ebene neenakosti kot socialnega problema zaenkrat \nostaja trdno na okopih organiziranja delavcev za dvig pla\u010d, polno \nzaposlitev in bolj\u0161e delovne pogoje. Pri razmi\u0161ljanju o socialnih \npolitikah ponavljamo iste strategije \u017ee ve\u010d desetletji, ki pa imajo \n\u010dedalje manj u\u010dinka in mo\u017enosti za uspeh. Strategije socialnih politik \nso sicer v preteklosti prinesle delavsko organiziranje, tradicijo \ndelavskih zadrug in pla\u010dan po\u010ditek – letni regres. Ampak te iste \nstrategije temelje\u010de na vse ve\u010dji potro\u0161nji, niso kriti\u010dne do ekonomske politike prisilne rasti in njenih negativnih vplivov, tudi na okolje.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bolj\u0161a redistribucija bogastva kot odgovor na dru\u017ebeno neenakost ne \nbo avtomati\u010dno prinesla zmanj\u0161anja ogljikovih emisij. Z drugimi \nbesedami, \u010de bomo zaradi bolj\u0161e porazdelitve bogastva lahko vsi od\u0161li na\n po\u010ditnice z letalom, bodo rezultati \u0161e vedno razo\u010darali.<\/p>\n\n\n\n

Podnebni kolaps je pomembna prilo\u017enost za kolektivne razmisleke o \nkvaliteti delovnih mest in o kvaliteti \u017eivljenja na sploh. Ponavadi \ntisti, ki delajo pod slabimi zdravstvenimi in varstvenimi pogoji, so \npogosto tudi tisti, ki \u017eivijo poleg avtocest ali v drugih neprimernih, \ndegradiranih okoljskih pogojih. Ta tranzicija odpira nov prostor, ki \no\u017eivlja debato in lahko ponuja med drugim tudi skladnost kvalitete dela z\n okoljsko pravi\u010dnostjo.<\/p>\n\n\n\n

Hkrati pa je potrebno razumeti tudi kontradikcije znotraj samih \ngibanj za okoljsko pravi\u010dnost. Na eni strani so za za\u0161\u010ditenega \nposameznika pred onesna\u017eenjem, \u0161pekulativnimi investicijami in zahtevajo\n re\u0161itve za ekolo\u0161ki rasizem. Zato si danes urbana gibanja na globalnem \nseveru prizadevajo za dobro povezane in cenovno dostopne sisteme \nprevoza, za lokalno in cenovno dostopno hrano, za manj mesa, ve\u010d \nkolesarijo in zagovarjajo zelena, ugodna stanovanja.<\/p>\n\n\n\n

Vendar na drugi strani gibanja za okoljsko pravi\u010dnost nagovarjajo le \nposameznika in problem zo\u017eijo na odlo\u010ditve odgovornega potro\u0161nika. Problem\n okolja pa s tem individualizirajo. S \u010dimer se zanemarja \u0161ir\u0161a slika \ndinamike mo\u010di in se jo poenostavljanja, kar pa izkrivlja realno sliko.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Klju\u010den okoljski problem je industrija, mo\u010d korporacij in nevidnost \nfinan\u010dnega sektorja, ki jih podpira politika. Ta ista politika, ki \nponuja preobrat k elektri\u010dnim avtomobilom. S tak\u0161nimi ukrepi je srednji \nsloj zadovoljen, saj si lahko privo\u0161\u010di odgovornega potro\u0161nika. Ker ima \nsredstva za zagotavljanje svojega intelektualnega udobja z dolo\u010denim \ndiskurzom o tranziciji. A ravno zato imajo te\u017eave z vzpostavitvijo \ndialoga s svetom dela in delavskimi gibanji.<\/p>\n\n\n\n

\u010cedalje bolj, ko se obseg produkcije kr\u010di in prekarizira, zaradi \nrobotizacije in digitalizacije, se mora temu prilagoditi tudi delovni \n\u010das. Zaradi dolgih delovnikov in nekvalitetnih delovnih mest se pove\u010duje\n iz\u010drpanost in trpijo dru\u017ebeni odnosi, zato kraj\u0161i delovni \u010das in ve\u010d \nprostega \u010dasa ponujata mo\u017enost za sodelovanje v dru\u017ebenem \u017eivljenju in \nza nujne razprave o demokrati\u010dnem upravljanju.<\/p>\n\n\n\n

Skraj\u0161anje delovnega \u010dasa z uvajanjem \u0161tiridnevnega delovnega tedna \nza enako pla\u010dilo ima pozitivne u\u010dinke tudi na okolje. Saj imajo dr\u017eave z\n manj delovnih ur ni\u017eje oglji\u010dne izpuste in zato manj\u0161i ekolo\u0161ki odtis, \nkar je pokazala raziskava OECD iz 2013 “Could Working Less Reduce Pressures on the Environment?”<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Posledi\u010dno dr\u017eave, ki proizvajajo manj od svojih proizvodnih \nzmogljivosti, manj onesna\u017eujejo in so zato bli\u017eje operativnim \nplanetarnim omejitvam. Dejavnosti z ni\u017ejim okoljskim odtisom obi\u010dajno \nvzamejo ve\u010d \u010dasa. Gospodinjstva z ve\u010d prostega \u010dasa, pa \u017eivijo bolj \ntrajnostno. Ker imajo ve\u010d \u010dasa lahko vrtnarijo ali si lahko vzamejo ve\u010d \n\u010dasa za pripravo zdravih obrokov. Dober primer je tudi mobilnost, saj \u010de\n \u017eelimo priti nekam hitreje porabimo ve\u010d ogljika, \u010de pa imamo ve\u010d \u010dasa \nlahko odpotujemo z vlakom ali \u010de je razdalja kraj\u0161a, se usedemo na kolo.<\/p>\n\n\n\n

Ti \u010dasovno zahtevnej\u0161i na\u010dini \u017eivljenja kot so lahko tudi urbano \nvrtnarjenje, sistemi blagovne menjave in skupnostne valute, so mogo\u010di \nsamo takrat, ko nam to omogo\u010da delovni \u010das. Hkrati pa bi prehod \nna kraj\u0161i delovnik prinesel lahko tudi nove oblike proizvodnje in \npotro\u0161nje ter mo\u017enost obstanka znotraj planetarnih omejitev.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Uveljavlja se zavest znotraj polja pravi\u010dnosti, socialne in okoljske, da ljudje, ki sodelujejo skupaj v lokalnih bojih, vplivajo tudi na globalne sile in ideje. Kot zapi\u0161e profesorica Susan Paulson o politi\u010dni ekologiji, da je “ve\u010dplastna analiza mo\u010di in politike skupaj z zavedanjem o raznolikih razmerjih med \u010dlovekom in naravo klju\u010dno orodje v boju za dekolonizacijo imaginarijev, ujetih v status quo.”<\/p>\n\n\n\n

Ajda Pisotnik<\/strong>, EnaBanda<\/p>\n\n\n\n

* Stali\u0161\u010de avtorja_ice ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010de uredni\u0161tva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Dru\u0161tvo Asociacija.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vse ve\u010d evropskih gostov_ji, ki prihajajo na umetni\u0161ke dogodke in festivale pri nas, zavra\u010dajo letala kot potovalna sredstva, prve doma\u010de nevladne organizacije na podro\u010dju kulture so za\u010dele kraj\u0161ati svoje delavnike zaradi okoljskega in socialnega ozave\u0161\u010danja, vpra\u0161anje ekologije in socialne pravi\u010dnosti pa tako postaja vse bolj vidno tudi na polju kulture. Zato tokrat v kulturnem premi\u0161ljevanju … Preberi ve\u010d o Kulturna premi\u0161ljevanja: Ajda Pistotnik<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,15,3,13],"tags":[],"class_list":["post-4831","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kulturosfera","category-nacionalno","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4831","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4831"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4831\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4834,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4831\/revisions\/4834"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4831"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4831"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4831"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}