{"id":4821,"date":"2020-01-07T07:45:35","date_gmt":"2020-01-07T07:45:35","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4821"},"modified":"2020-01-09T03:35:15","modified_gmt":"2020-01-09T03:35:15","slug":"iz-prve-vrste-zavod-kinokasca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2020\/01\/07\/iz-prve-vrste-zavod-kinokasca\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Zavod KINOka\u0161\u010da"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Fotogram iz filma Igral sem se z betonom v re\u017eiji Fabrisa \u0160ulina.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Med \u010dlanicami Asociacije v tokratni \u0161tevilki Kulturosfere predstavljamo Zavod KINOka\u0161\u010da, ki deluje na obeh straneh gori\u0161ke meje. Ukvarjajo se s filmsko produkcijo, so pa tudi hranilnica spomina.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

O izzivih delovanja mlaj\u0161ih nevladnih organizacij v kulturi, ki delujejo izven prestolnice, smo se pogovarjali z Anjo Medved.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Zavod KINOka\u0161\u010da se ukvarja predvsem s filmsko produkcijo in dokumentacijo. Nam lahko bolj podrobno predstavite va\u0161e dejavnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ob snemanju dokumentarcev in predvsem ob intervjuvanju ljudi, ki se spominjajo \u010dasa zgodovinskih prelomnic, smo ugotovili, da imajo ti posnetki ne glede na to, ali bodo uporabljeni v filmu, neprecenljivo vrednost. Tako je ob produkciji filmov nastajal tudi arhiv spomina. Lahko bi rekla, da so dokumentarni filmi nastajali kot posledica arhiviranja spomina in ne obratno. Ne, ker bi nas film manj zanimal, ampak ker se zavedamo pomembnosti ohranjanja pripovedi nekega prostora, ki ga omogo\u010da kamera s svojim specifi\u010dnim jezikom in na\u010dinom zapisovanja. <\/p>\n\n\n\n

Filmski jezik \u017eelimo razvijati v enakovrednem dialogu z raziskovalno dejavnostjo ter jo spajati tudi z drugimi polji umetni\u0161kega ustvarjanja. Zanima nas, kako ohranjati spominsko dedi\u0161\u010dino ter jo hkrati reartikulirati v sodobni avtorski poetiki. Film zato ni le cilj, ampak tudi sredstvo raziskovanja in na\u010din \u017eivljenja. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
David Ko\u017euh, Marko Poga\u010dnik, Nadja Velu\u0161\u010dek in Anja Medved, Predstavitev filma Ujeta voda v Gori\u0161kem muzeju, marec 2019. <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ste ena mlaj\u0161ih nevladnih organizacij. Kaj so bili va\u0161i motivi za ustanovitev zavoda? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zavod sva z mamo Nadjo Velu\u0161\u010dek ustanovili leta 2012 zaradi mo\u017enosti prijav na razpise, saj sva do takrat \u017ee posneli 10 dokumentarcev v okviru gori\u0161kega Kinoateljeja, ki je primarna filmska ustanova Slovencev v Italiji. Nadja je bila del ekipe od konca osemdesetih let prej\u0161njega stoletja, jaz pa sem se jim pridru\u017eila konec devedesetih po kon\u010danem \u0161tudiju gledali\u0161ke re\u017eije na AGRFT. <\/p>\n\n\n\n

Leta 1999 sva posneli najin drugi dokumentarni film z naslovom Niso letele ptice, v katerem sva v objektiv ujeli spomine devedesetletnikov, ki so se \u0161e spominjali prve svetovne vojne kot otroci. Leto kasneje je bil \u017eiv spomin na ta prelomni \u010das za vedno izgubljen. Takrat sva razumeli pomembnost ohranjanja spomina. Sledila je vrsta filmov, v katerih sva raziskovali spomin gori\u0161kega prostora, ki ga je takrat \u0161e delila fizi\u010dna meja med dvema dr\u017eavama, pa tudi med dvema razli\u010dnima interpretecijama preteklosti. Ob dokon\u010dni odstranitvi fizi\u010dne meje leta 2007 sem v okviru Kinoateljeja zasnovala ve\u010dletni projekt javnega zbiranja spomina ob\u010danov obeh Goric, ki se je vsako leto izvedel v prostorih nekdanjega mejnega prehoda. <\/p>\n\n\n\n

Zaradi novih okoli\u0161\u010din znotraj organizacije Kinoatelje od leta 2016 nadaljujeva svoje delo v okviru Zavoda KINOka\u0161\u010da. Ka\u0161\u010da kot shramba \u017eivljensko pomembnih pridelkov, ki jih hranimo za jutri, ki pa ni le metafora arhiva, ampak tudi konkreten prostor v kme\u010dki hi\u0161i na pode\u017eelju blizu Nove Gorice, kjer je sede\u017e zavoda. V sodelovanju s Fabrisom \u0160ulinom, mladim avtorjem in diplomiranim filmskim snemalcem iz Nove Gorice, in drugimi sodelavci, smo do danes realizirali 10 dokumentarnih projektov in en kratki igrani film. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Anja Medved in Fabris \u0160ulin; Spominodajalska akcija Re\u0161ilec spomina, nekdanji mejni prehod, december 2018. Foto: David Verli\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Delujete na podro\u010dju Nove Gorice in okolice. Kak\u0161ni so izzivi delovanja izven prestolnice, kak\u0161no podporo s strani dr\u017eave in ob\u010dine bi si \u017eeleli? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ni bistvene razlike pri delu, \u010de za ra\u010dunalnikom sedi\u0161 v Ljubljani ali na Gori\u0161kem. Posebej ustvarjalci, ki za svoje delo potrebujemo mir, v\u010dasih celo la\u017eje, predvsem pa ceneje ustvarjamo izven prestolnice. Slovenija je majhna de\u017eela in bi z decentralizirano razvojno politiko lahko pridobila na kvaliteti \u017eivljenja tako v mestih kot na pode\u017eelju. \u0160e vedno mislimo v nasprotjih; urbano \u2013 ruralno, sodobno \u2013 tradicionalno, \u010deprav med njimi ni ve\u010d jasne lo\u010dnice. To, kar izven prestolnice pogre\u0161am, je manj okostenela kulturna politika, ki \u0161e vedno te\u017eko razume, da neinstitucionalno delovanje na podro\u010dju kulture ni nujno ljubiteljsko, in da samozaposleni v kulturi nimamo in tudi ne smemo imeti drugih virov dohodka kot honorje za delo na izbranem umetni\u0161kem podro\u010dju. <\/p>\n\n\n\n

Na\u010din delovanja javnih kulturnih ustanov se od osamosvojitve ni bistveno spremenil, \u010deprav je stanje na podro\u010dju kulture danes povsem druga\u010dno in vedno ve\u010d kulturnih akterjev sodi prav v ta nedefiniran prostor med ljubiteljstvom in poslanstvom javnih ustanov. \u0160e vedno je v\u010dasih te\u017eko razlo\u017eiti, da honorar za opravljeno avtorsko delo ni podarjen, ter da obstaja razlika med predstavitvijo lastne produkcije in organiziranjem tujega gostovanja. Ob\u010dino zanima predvsem \u010dim ve\u010d dogajanja, vendar pa vi\u0161anje kvantitete lahko vodi tudi v ni\u017eanje kvalitete. Na Gori\u0161kem poleg centra, ki bi povezoval in predstavljal profesionalne, a neinstitucionalne projekte, pogre\u0161amo tudi medije, ki bi o teh projektih strokovno pisali. <\/p>\n\n\n\n

Osredoto\u010date se predvsem na dokumentarne filme. Menite, da je za to polje dela dovolj sistemske podpore (razpisov, financ)? S kak\u0161nimi te\u017eavami pri produkciji se sre\u010dujtete?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sistemske podpore vedno primanjkuje, ne le kot mo\u017enosti financiranja, ampak tudi povezovanja med ustvarjalci, nevladnimi organizacijami in javnimi kulturnimi institucijami. Pogre\u0161am krovni servis ali neke vrste kulturno zadrugo, ki bi razbremenila delo samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij na upravnem podro\u010dju ter pri organizaciji, promociji in financiranju. Evropska sredstva so za male producente te\u017eko dosegljiva, saj ve\u010dina ne zmore zagotoviti zahtevanih lastnih sredstev. <\/p>\n\n\n\n

Seveda pa moramo tudi ustvarjalci postati bolj fleksibilni. Ni nujno, da mora vsako delo postati umetni\u0161ki prese\u017eek, delo na podro\u010dju avdiovizualnega ustvarjanja ima lahko tudi kvaliteten uporabni zna\u010daj. Informativni in predstvitveni filmi so v\u010dasih zelo dobrodo\u0161li, saj zgolj z javnimi razpisi ni mogo\u010de pre\u017eiveti.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Spominodajalka z dru\u017einskimi fotografijami; Spominodajalska akcija Re\u0161ilec spomina, nekdanji mejni prehod Nova Gorica, december 2018. Foto: David Verli\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kak\u0161ni so va\u0161i na\u010drti v prihajajo\u010dem letu? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prioriteta leta 2020 je delo na dokumentarnem filmu, ki obravnava \u010das druge svetovne vojne na Gori\u0161kem. Zadnja leta ve\u010dinoma snemamo spomine na to obdobje, saj je ljudi, ki se tega prelomnega \u010dasa spominja, vedno manj. Letos na\u010drtujemo tudi ureditev in otvoritev mikro prireditvenega prostora in umetni\u0161ke rezidence na sede\u017eu zavoda, ki se nahaja v kme\u010dki hi\u0161i tik ob \u0160mihelski gotski cerkvici na Trnovskem pobo\u010dju blizu Nove Gorice. Ob tej priliki bi radi posneli kratki dokumentarni film o spominu hi\u0161e, saj je dekle, ki se je v njej rodilo, skupaj s tremi sova\u0161\u010dani padlo med drugo svetovno vojno. V vasi \u0161e vedno ni obele\u017eja tega tragi\u010dnega dogodka, zato jim nameravamo postaviti filmski spomenik ter k njegovi realizaciji povabiti sova\u0161\u010dane. Z novonastalim dokumentarno igranim filmom bomo otvoril novo filmsko prizori\u0161\u010de.
Trenutno pripravljamo tudi kratki dokumentarni portret o Marcu Predanu, kiparju iz Bene\u010dije, ki je ve\u010dino \u010dasa \u017eivel in ustvarjal v Belgiji. K projektu nas je povabil \u0160tudijski center Nedi\u017ea iz \u0160petra, ki o njem pripravlja razstavo. <\/p>\n\n\n\n

V sodelovanju s Kulturnim centrom Univerze v Celovcu – Unikum pripravljamo dokumentarni esej o prometnem kro\u017ei\u0161\u010du na mejnem obmo\u010dju med Avstrijo, Italijo in Slovenijo. <\/p>\n\n\n\n

\u017de tretje leto zapored sodelujemo tudi z ZRC Sazu pri realizaciji video portretov ob slavnostni podelitvi nagrad Generacije znanosti. Na\u0161 stalni partner je \u00bbPostaja Topolove\u00ab, ki \u017ee ve\u010d kot dve desetletji organizira mednarodni festival v Bene\u010diji ter dru\u0161tvo iz Pordenona \u00bbIl Dialogo creativo\u00ab, s katerim organiziramo tematske pohode po meji. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Med \u010dlanicami Asociacije v tokratni \u0161tevilki Kulturosfere predstavljamo Zavod KINOka\u0161\u010da, ki deluje na obeh straneh gori\u0161ke meje. Ukvarjajo se s filmsko produkcijo, so pa tudi hranilnica spomina. O izzivih delovanja mlaj\u0161ih nevladnih organizacij v kulturi, ki delujejo izven prestolnice, smo se pogovarjali z Anjo Medved.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22,3],"tags":[],"class_list":["post-4821","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4821","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4821"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4821\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4856,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4821\/revisions\/4856"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4821"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4821"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4821"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}