{"id":4741,"date":"2019-12-08T12:52:14","date_gmt":"2019-12-08T12:52:14","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4741"},"modified":"2019-12-09T12:55:46","modified_gmt":"2019-12-09T12:55:46","slug":"iz-prve-vrste-drustvo-za-komorno-glasbo-amadeus","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/12\/08\/iz-prve-vrste-drustvo-za-komorno-glasbo-amadeus\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Dru\u0161tvo za komorno glasbo Amadeus"},"content":{"rendered":"\n

Asociacija je vsebinska mre\u017ea, ki zdru\u017euje samostojne ustvarjalce in profesionalne nevladne organizacije iz razli\u010dnih podro\u010dji ustvarjanja, od uprizoritvenih do glasbenih umetnosti. V Kulturosferi vsak mesec predstavljamo na\u0161e \u010dlane. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tokrat smo se pogovarjali z violon\u010delistom in programskim vodjem cikla Carpe artem Nikolajem Sajkom iz Dru\u0161tva za komorno glasbo Amadeus. <\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Va\u0161e dru\u0161tvo zdru\u017euje profesionalne glasbenice in glasbenike. Kak\u0161ni so bili izzivi ob ustanovitvi in kak\u0161ni so ti danes?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dru\u0161tvo je bilo ustanovljeno leta 2001, takrat je bil cilj dru\u0161tva delovanje komornega orkestra Amadeus. Ta je prenehal z delovanjem okoli leta 2006, razlog je bil pomanjkanje koncertnih prilo\u017enosti na na\u0161em delu Slovenije. Prav zato smo kmalu za\u010deli razmi\u0161ljati o ideji lastnega koncertnega cikla, kar nam je prvi\u010d uspelo v letu 2012 v okviru projekta Evropske prestolnice kulture. Osrednja dejavnost na\u0161ega dru\u0161tva je torej organizacija koncertnega cikla komorne glasbe Carpe artem<\/em>, poleg tega smo izvedli tudi nekaj arhivskih snemanj, izdali CD-plo\u0161\u010do, naro\u010dujemo nova dela komorne glasbe in organiziramo predkoncertne pogovore.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
\u00a0Foto: Ur\u0161ka Lukovnjak<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Primarno delujete v Mariboru. Kak\u0161no podporo bi si kot nevladniki izven prestolnice \u017eeleli za svoje delovanje s strani dr\u017eave in tudi ob\u010dine?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na kratko: ve\u010djo in z manj birokracije. Klasi\u010dna glasba oziroma umetnost na sploh\u00a0 je vedno bila odvisna od mecenstva, na trgu ne more pre\u017eiveti. Nekaj sredstev sicer pridobimo s prodajo vstopnic na koncertih, nekaj preko donacij, velik del pa preko javnih razpisov. Mestna ob\u010dina Maribor nas trenutno financira na 3-letnem programskem razpisu, Ministrstvo za kulturo pa na letnem projektnem razpisu. Na leto\u0161njem razpisu ministrstva smo lahko zaprosili za maksimalno 8000 evrov, izvedemo pa \u0161est koncertov – podpora torej ni velika oziroma ne omogo\u010da ve\u010djih projektov. <\/p>\n\n\n\n

Za nevladne organizacije bi po na\u0161em mnenju moralo ministrstvo nameniti bistveno vi\u0161ja sredstva (nekajkrat ve\u010d kot sedaj), hkrati pa najti ustrezne razpisne kriterije, ki ne bi povzro\u010dili centralizacije vseh projektov. Ustrezno bi morali na primer ovrednotiti medijske odzive in upo\u0161tevati dejstvo, da se za klasi\u010dno glasbo na \u0161ir\u0161i regiji Maribora zanima le \u010dasnik Ve\u010der, ostali tiskani mediji (med njimi tudi mediji, ki jih financira ministrstvo) ne poro\u010dajo niti o velikih dogodkih na podro\u010dju klasi\u010dne glasbe v Mariboru, kaj \u0161ele o komornih koncertih. Upo\u0161tevati bi morali tudi, da je kupna mo\u010d zunaj prestolnice ni\u017eja, zato se izkupi\u010dek od prodanih vstopnic ne more neposredno primerjati z drugimi producenti. Nekatere tehni\u010dne podporne storitve (denimo najem in ugla\u0161evanje klavirja ali \u010dembala) pa moramo najeti v Ljubljani, saj so tam edini ponudniki te storitve, in zato pla\u010devati vi\u0161je potne stro\u0161ke.<\/p>\n\n\n\n

K sre\u010di je podpora Mestne ob\u010dine Maribor v tokratnem triletnem obdobju na malenkost vi\u0161jih vrednostih kot podpora s strani dr\u017eave, tako da lahko cikel uspe\u0161no izvedemo.<\/p>\n\n\n\n

Ob\u010dinstvu \u017eelite ponuditi tudi kvalitetno klasi\u010dno glasbo iz tujine. S kak\u0161nimi izzivi se sre\u010dujete pri sodelovanju z glasbeniki iz tujine?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Poglavitni izziv je zagotovitev termina sodelujo\u010dega glasbenika – glasbeniki, ki delujejo v tujini, imajo obi\u010dajno svoje urnike postavljene za nekaj sezon vnaprej. Pri nas vse poteka v zadnjem hipu – poglavitni razlog za to so razpisni postopki, ki so precej zamudni, rezultate s strani ministrstva za razpis za sredstva za leto 2019, na katerega smo se morali prijaviti do 15. januarja 2019, smo dobili v za\u010detku julija – ve\u010d kot polovica leta je \u017ee pretekla. Glasbeniku, ki si svoj \u010das rezervira vsaj kak\u0161no leto dni vnaprej, zaradi nejasnih finan\u010dnih konstrukcij ne moremo zagotoviti, kak\u0161en honorar bo prejel oziroma ali se bo koncert sploh zgodil.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Drugi problem sodelovanja z glasbeniki, ki niso slovenski rezidenti, je v birokraciji: za potrebe na\u0161ega sodelovanja je potrebno pridobiti slovensko dav\u010dno \u0161tevilko in dostaviti obrazce iz dr\u017eave svojega rezidentstva, tako da nam ni treba pla\u010devati vi\u0161je obdav\u010ditve in prispevkov. To ne predstavlja glavobola samo za producenta, temve\u010d tudi za same glasbenike.<\/p>\n\n\n\n

Sodelujete tudi z javnim zavodom SNG Maribor. Kje vidite izzive sodelovanja med nevladno organizacijo in javnim zavodom, kaj bi morda lahko izpostavili kot primer dobre prakse?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Primer dobre prakse je prav gotovo v na\u010dinu sodelovanja: SNG Maribor nudi cikel Carpe artem kot del svoje abonmajske ponudbe. V primeru, da bi se dru\u0161tvo moralo ukvarjati \u0161e s prodajo abonmajev, bi zagotovo morali vlo\u017eiti ve\u010d sredstev v marketing. S tem bi bil program na ni\u017ejem nivoju. Izziv pa je morda v koordinaciji dela med ogromnim javnim zavodom, ki poleg prodaje abonmajev nudi tudi vso tehni\u010dno podporo in te\u010de po svojem ustaljenem principu, in zasebnim dru\u0161tvom, ki zagotavlja programsko vsebino.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
\u00a0Foto: Ur\u0161ka Lukovnjak<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Glede na to, da zdru\u017eujete klasi\u010dne glasbenike, ki so velikokrat tudi samozaposleni v kulturi, nas zanima, kako ocenjujete njihov polo\u017eaj, kaj bi morala dr\u017eava spremeniti in kako jih podpreti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ne vem, koliko je v Slovenijih samozaposlenih klasi\u010dnih glasbenikov, zagotovo pa njihov polo\u017eaj ni ro\u017enat. Koncertnih prilo\u017enosti v klasi\u010dni glasbi res ni veliko, honorarji pa so primerni financiranju dr\u017eave oziroma lokalnih skupnosti. Brez povezovanja s tujino si je po mojem mnenju te\u017eko zagotoviti dovolj dela oziroma ohraniti svoje delo na dovolj visokem nivoju, ki seveda terja dovolj \u010dasa za priprave. Dr\u017eava bi morala vzpostaviti sistem, ki bi nudil dovolj koncertnih prilo\u017enosti tudi za klasi\u010dne glasbenike, ki \u017eelijo biti samozaposleni in ne bi bili v to prisiljeni, in v tak\u0161nem obsegu, da se njihovo poustvarjanje ne bi razred\u010dilo z ob\u010dasnimi izleti v druge bolj popularne \u017eanre ali z zaposlitvami v \u0161olstvu zaradi socialne varnosti.<\/p>\n\n\n\n

S katerimi projekti se boste ukvarjali v naslednjih mesecih?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V decembru pripravljamo ve\u010der komorne glasbe, posve\u010dene 200. obletnici rojstva Clare Schumann, na tem koncertu bomo poleg njenega tria sli\u0161ali \u0161e Klavirski trio slovenskega skladatelja Rista Savina in Klavirski kvartet Johannesa Brahmsa. Skladbe bomo izvajali violinist Miladin Batalovi\u0107, violistka Ne\u017ea Papler, pianistka Maja Gomba\u010d, ki je zaposlena na Univerzi za umetnost v avstrijskem Gradcu, sam bom sodeloval na koncertu kot violon\u010delist.<\/p>\n\n\n\n

V januarju pripravljamo prav poseben komorni koncert, katerega program je pripravil skladatelj Vito \u017duraj, katerega skladbe so del koncertnih programov po celotni Evropi.\u00a0Na sporedu bodo Schubertovi samospevi v izvedbi sopranistke Nike Gori\u010d in pianista Ferdinanda Mussutta ter slovenska premiera skladbe Schub’rdy G’rdy Vita \u017duraja, pri kateri je po njegovih besedah \u201cstisnil Schubertove samospeve skozi napravo za mletje mesa in ustvaril novo skladbo\u201d. Na koncertu bodo sodelovali tudi izjemni akordeonist Stefan Hussong, ugledni solist in profesor na Visoki \u0161oli za glasbo v W\u00fcrzburgu, tolkalist Simon Klav\u017ear, profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo in klarinetist Alja\u017e Begu\u0161, \u010dlan orkestra Slovenske filharmonije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Asociacija je vsebinska mre\u017ea, ki zdru\u017euje samostojne ustvarjalce in profesionalne nevladne organizacije iz razli\u010dnih podro\u010dji ustvarjanja, od uprizoritvenih do glasbenih umetnosti. V Kulturosferi vsak mesec predstavljamo na\u0161e \u010dlane. Tokrat smo se pogovarjali z violon\u010delistom in programskim vodjem cikla Carpe artem Nikolajem Sajkom iz Dru\u0161tva za komorno glasbo Amadeus.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22,3],"tags":[],"class_list":["post-4741","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4741","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4741"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4741\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4745,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4741\/revisions\/4745"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4741"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4741"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4741"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}