{"id":4555,"date":"2019-10-02T00:01:04","date_gmt":"2019-10-02T00:01:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4555"},"modified":"2019-10-02T00:17:36","modified_gmt":"2019-10-02T00:17:36","slug":"iz-prve-vrste-aksioma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/10\/02\/iz-prve-vrste-aksioma\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Aksioma"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Foto@Miha Fras \/ Aksioma<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V tokratni rubriki Iz prve vrste smo se pogovarjali z ekipo Aksiome – zavoda za sodobne umetnosti Ljubljana. Aktivni so tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Pri svojem delu se ukvarjajo predvsem s projekti, ki uporabljajo nove tehnologije ter z njimi raziskujejo sodobno dru\u017ebo. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Aksiomi se osredoto\u010dajo na umetni\u0161ko produkcijo, ki raziskuje dru\u017ebena, politi\u010dna, estetska in eti\u010dna vpra\u0161anja.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

V Aksiomi z dolo\u010denimi programi na\u010drtno producirate mlade avtorje – na kak\u0161en na\u010din ste oblikovali ta program, kje bi si morda pri njem \u017eeleli ve\u010d podpore za mlade avtorje? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po tem, ko smo pridobili vsestranske izku\u0161nje pri produciranju profesionalnih umetni\u0161kih del in razstav, smo \u017eeleli te izku\u0161nje deliti tudi z mlaj\u0161o generacijo. Tako smo leta 2013 za\u010deli z U30+<\/a> iniciativo za podporo mladim umetnikom in vsako leto preko poziva izberemo do tri projekte umetnikov in umetnic, mlaj\u0161ih od 35 let. Poleg finan\u010dnih sredstev za produkcijo in avtorskega honorarja jim nudimo tudi sistemati\u010dno mentorstvo, s katerim razvijamo njihove projekte, in podporo celotne Aksiomine ekipe pri produkciji, promociji, dokumentaciji in postavitvi razstav. V ve\u010dini primerov poskrbimo tudi za nadaljnja gostovanja. Na ta na\u010din se lahko umetniki (ve\u010dinoma prvi\u010d) soo\u010dajo z delom v profesionalnem okolju in dose\u017eejo dolo\u010dene standarde za kvalitetno predstavitev njihovih del. Nekateri umetniki pridobljene izku\u0161nje uporabijo pri svojih magistrskih projektih.
<\/p>\n\n\n\n

Njihove projekte obi\u010dajno predstavimo v na\u0161ih prostorih, vendar sodelujemo tudi z drugimi ustanovami v okviru samostojnih in skupinskih razstav, s \u010dimer pogosto ustvarimo prilo\u017enosti, da umetniki razstavijo svoja dela tudi v sosednjih dr\u017eavah. Za primer lahko vzamemo nedavni projekt Lee Culetto, ki je bil premierno predstavljen kot samostojna razstava v Miklovi hi\u0161i v Ribnici, nato \u0161e v nadgrajeni obliki v Projektnem prostoru Aksioma, novembra pa se bo Lea spet samostojno predstavila v Galeriji Ravnikar. Ta projekt je bil del njene magistrske naloge in bo prav tako vklju\u010den v skupinsko razstavo v UGM Studiu, ki bo \u017ee druga skupinska U30+ razstava, ki smo jo organizirali s tem mariborskim javnim zavodom. Tako bo Lea v enem letu pridobila izku\u0161nje z delom z neodvisnimi producenti, s komercialno galerijo in z javnim zavodom v treh razli\u010dnih mestih.<\/p>\n\n\n\n


V sedmih letih smo ustvarili 12 razli\u010dnih produkcij 14 avtorjev in sodelovali z 12 javnimi in zasebnimi ustanovami v Sloveniji in okoli\u0161kih dr\u017eavah. \u010ceprav projekt smatramo za uspe\u0161nega, mu je potrebno zagotoviti finan\u010dno stabilnost, da bi lahko uspe\u0161no deloval na dalj\u0161i rok. Zaradi kr\u010denja prora\u010dunov U30+ tekmuje z na\u0161imi ostalimi programi. Zagotovo potrebujemo bolj zdrav ekosistem za koprodukcije, kar bi moralo vklju\u010devati tudi mo\u017enost koprodukcijskega sodelovanja razli\u010dnih nevladnih organizacij v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

V Aksiomi upravljate tudi z razstavnim prostorom. Kaj so pri tem va\u0161i izzivi, kjer bi si \u017eeleli podporo? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tako je, zadnjih osem let imamo svoje prostore, kar nam je dalo ve\u010djo stabilnost in kontinuiteto, vendar nikoli ne vemo, kako dolgo bo to \u0161e trajalo. Ironi\u010dno se to ka\u017ee kot pogost simptom v Ljubljani: \u010deprav organizacije rastejo in se razvijajo, nimajo mo\u017enosti, da bi presegle dolo\u010dene omejitve in nimajo pravega prostora za nadaljnji razvoj. Vsi se strinjamo, da delajo dobro in se razvijajo, tudi mednarodno, vendar se nato poka\u017ee, da je nemogo\u010de, da bi lahko naredili naslednji korak in izkoristili te uspehe. <\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dji izziv ostaja to, da institucije ne nudijo nikakr\u0161ne varnosti in stabilnosti. Po eni strani je na\u0161e delo dobro sprejeto in priznano tako s strani posameznikov kot pomembnih doma\u010dih in tujih organizacij, vendar \u0161e vedno nimamo na voljo nobenega inovativnega, drznega in dolgoro\u010dnega finan\u010dnega mehanizma, ki bi vzdr\u017eeval stabilen sistem za rast in razvoj nevladnih organizacij. Dokazali smo, da je mo\u017eno v Ljubljano vpeljati \u017eiv in konceptualno zahteven program, ki temelji na idejah, vendar se zagotovo \u010duti pomanjkanje ve\u010djih prostorov, ki bi bili posve\u010deni progresivni in kriti\u010dni umetnosti.
<\/p>\n\n\n\n

Intermedijski umetniki in umetnice so pri nas pogoste tar\u010de sovra\u017enega govora. Kako gledate na to? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

To je pomembna in aktualna tema, ki bi morala biti del javnega diskurza. Ta problem je lahko definiran in interpretiran na ve\u010d razli\u010dnih na\u010dinov in se deloma dotika tudi problematike svobode govora, pomembnega aspekta demokrati\u010dne dru\u017ebe. Problem sovra\u017enega govora je vseprisoten in resen, zato ga je potrebno nasloviti. Je pa to problem, ki zadeva celotno dru\u017ebo, ne le intermedijskih umetnikov, ali celo samo umetnikov.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ne podpore bi si \u017eeleli na polju mednarodnih gostovanj in promocije umetnikov v tujini? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mednarodno sodelovanje je izjemno pomembno v obeh smereh. Za obe se trudimo enako mo\u010dno, vendar menimo, da je za na\u0161o sceno izrednega pomena, da lahko sem pripeljemo umetnike in teme, s katerimi se ukvarjajo, in so pri nas nenaslovljene. Ljubljani in njenim prebivalcem \u017eelimo ponuditi prilo\u017enost, da se soo\u010dijo z vro\u010dimi temami in aktualnimi problemi, ki so v sredi\u0161\u010du premisleka v klju\u010dnih epicentrih. <\/p>\n\n\n\n

Hkrati smo razvili razli\u010dne na\u010dine, kako lahko po\u0161iljamo na\u0161e umetnike v tujino, saj vemo, da je za umetnike klju\u010dno, da se med seboj sre\u010dujejo in preizkusijo svoja dela v drugih kontekstih. Veliko na\u0161ih umetnikov potuje v tujino s pomo\u010djo na\u0161ih partnerskih mre\u017e, v primeru U30+, se osredoto\u010damo na razvoju prilo\u017enosti na regionalni ravni, da ponudimo mladim umetnikom izku\u0161nje, ki so nujne za razvoj njihovega dela, tako da bodo posledi\u010dno v prihodnosti pripravljeni za ve\u010dje razstavne prostore in bolj uveljavljene festivale.<\/p>\n\n\n\n

Pozive za financiranje mednarodnih gostovanj je potrebno prenoviti, da bodo odra\u017eali prilo\u017enosti, ki so na voljo, in pa realnost in potrebe na\u0161ega polja delovanja. \u010ce za model vzamemo filmsko industrijo, vidimo, da v intermedijskem ekosistemu primanjkuje agentov, ki bi se ukvarjali izklju\u010dno z distribucijo. Tak model bi lahko dobro vplival na polje intermedije, saj bi tako organizacijam omogo\u010dal mo\u017enost, da izberejo svoj fokus \u2013 morda bi se nekatere osredoto\u010dile bolj na produkcijo, druge na distribucijo \u2013 vsem pa bi to omogo\u010dilo, da se specializirajo za to, kar delajo najbolje.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ni so na\u010drti Aksiome v prihodnjih mesecih? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot vedno smo zelo zaposleni. Od 2. do 25. oktobra gostimo gr\u0161ko umetnico Kyriaki Goni in njeno razstavo \u0160tetje kraterjev na Luni, ki se ukvarja s spekulativno izmenjavo med \u010dlovekom in algoritmom. <\/p>\n\n\n\n

Od novembra 2019 do novembra 2020 bomo organizirali enoletni program z naslovom Hiper-zaposlovanje, ki se osredoto\u010da na koncept post-dela, spletno delo in avtomatizacijo. Vklju\u010duje skupinsko razstavo v MGLC-ju in serijo samostojnih razstav slovenskih in mednarodnih umetnikov v Aksiomi, ki se s svojim raziskovanjem osredoto\u010dajo na teme avtomatizacije in gig-ekonomije, koncu prostega \u010dasa in aplikacije za samo-izbolj\u0161anje, slabosti dru\u017ebenih medijev in kvantifikacijo. Na te teme bo januarja potekal tudi simpozij na ALUO in v Moderni galeriji. <\/p>\n\n\n\n

V okviru KONS::Platforme za sodobne raziskovalne umetnosti, ki jo sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Evropski sklad za regionalni razvoj, pa v naslednjih treh letih na\u010drtujemo vrsto aktivnosti, od delavnic, produkcij do konferenc. Marca 2020 bomo tako v Kinu \u0160i\u0161ka organizirali deveto edicijo na\u0161e vsakoletne konference Taktike in praksa, ki bo tokrat posve\u010dena MoneyLab-u, na katerem bomo raziskovali vpliv novih tehnologij v odnosu do na\u0161ih finan\u010dnih, ekonomskih, kulturnih in umetni\u0161kih ekosistemov. <\/p>\n\n\n\n

Trenutno delamo tudi v dveh koprodukcijah slovenskih umetnikov, ki bosta spomladi premierno prikazani v sklopu Evropske prestolnice kulture Rijeka 2020.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V tokratni rubriki Iz prve vrste smo se pogovarjali z ekipo Aksiome – zavoda za sodobne umetnosti Ljubljana. Aktivni so tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Pri svojem delu se ukvarjajo predvsem s projekti, ki uporabljajo nove tehnologije ter z njimi raziskujejo sodobno dru\u017ebo. V Aksiomi se osredoto\u010dajo na umetni\u0161ko produkcijo, ki raziskuje dru\u017ebena, politi\u010dna, … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Aksioma<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22,3],"tags":[],"class_list":["post-4555","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4555","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4555"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4555\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4559,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4555\/revisions\/4559"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4555"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4555"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4555"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}