{"id":4369,"date":"2019-09-05T13:24:43","date_gmt":"2019-09-05T13:24:43","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4369"},"modified":"2019-09-05T14:53:04","modified_gmt":"2019-09-05T14:53:04","slug":"kulturna-premisljevanja-tadej-meserko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/09\/05\/kulturna-premisljevanja-tadej-meserko\/","title":{"rendered":"Kulturna premi\u0161ljevanja: Tadej Meserko"},"content":{"rendered":"

V lu\u010di predloga novele Zakona o medijih se je ponovno odprla tudi ve\u010dna rak-rana slovenskega kulturnega modela – kritika. Ministrstvo pripravlja nov Nacionalni program za kulturo – to je pravi trenutek, da poka\u017ee, ali je pripravljeno kritiko sistemsko uvrstiti v kulturni model, ali bo ostalo pri pav\u0161alnih ocenah stanja.<\/strong><\/p>\n

Kolumno je tokrat prispeval kritik Tadej Meserko, sicer tudi strokovni vodja Asociacije.<\/p>\n

<\/p>\n

\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0Zakaj kritika? <\/b><\/p>\n

Razmislek o kritiki se zares za\u010denja z vpra\u0161anjem, zakaj kritike sploh nastajajo. Kritika nima ene, pa\u010d pa ima mnogotere vplive in zares se bo skozi kratek oris in kasnej\u0161o analizo pokazalo, da je ve\u010d razlogov, zakaj je kritika pomembna, a nam evidentno ne uspeva pri komuniciranju njenega pomena. \u010ce bi karikirali, je problem kritike zgolj v slabem PR-ju. \u010ce smo realisti\u010dni, gre seveda za zdrse na zagovorni\u0161kem nivoju oziroma odlo\u010devalcem potencial kritike verjetno ni v celoti predstavljen in s tem tudi ne razumljiv.<\/p>\n

Kritika opravlja vse od funkcije promocije, do ocenjevanja, interpretiranja, vsaj posrednega soustvarjanja umetni\u0161kih trendov in produkcije, hkrati pa krepi kriti\u010dni duh in \u0161e kaj.<\/p>\n

\n

Ob takem naboru ve\u010dinoma pozitivnih opredelitev je nenavadno, da ustvarjalci prej kot slej kritike zasovra\u017eijo (nih\u010de nima zgolj pozitivnih), mediji zares ne najdejo ve\u010d pravega razloga za njihovo vklju\u010devanje, bralci ne vidijo potrebe po informiranju o kakovosti umetnosti, \u0161olski sistem ne najde razloga, da bi se kriti\u010dnost krepila tudi z vklju\u010devanjem kriti\u0161kih tekstov, odlo\u010devalci pa kritiko koristijo precej sporadi\u010dno in ve\u010dinoma srame\u017eljivo.<\/p>\n<\/blockquote>\n

In potem zaradi nekako nedore\u010denega sistema pri\u010dnemo zapadati v paradokse. V enoletnem projektnem razpisu ministrstva za kulturo je medijski odziv oziroma kritika bele\u017eila tako mo\u010d, da je bila vklju\u010dena celo kot izlo\u010devalni pogoj. Ob tem se porajajo vpra\u0161anja, kako naj ustvarjalci pridejo do kritik, \u010de pa je medijski prostor kritikam nenaklonjen. Hkratno se pri marsikateri zvrsti poraja tudi problem centralizacije in tako mediji, tisti, ki kritike \u0161e vklju\u010dujejo, preprosto ne po\u0161iljajo kritikov na predstave, otvoritve in druge kulturne prireditve izven sede\u017ea medija, pa\u010d pa se lokalizirajo na nekaj ve\u010djih centrov.<\/p>\n

\n

Kritike so tudi pove\u010dini slabo pla\u010dane, kar pomeni, da se je populacija kritikov v zadnjih desetletjih mo\u010dno pomladila, zares etabliranih kritikov prakti\u010dno ne produciramo ve\u010d, saj se nekdo te\u017eko pre\u017eivlja zgolj kot kritik in s tem se seveda posamezniki hitro pri\u010dnejo zanimati za druge pre\u017eivetvene mo\u017enosti.<\/p>\n<\/blockquote>\n

Poklic kot tak je zagotovo \u017ee nekaj \u010dasa nevarno blizu ali celo pod to\u010dko profesionalnosti, porajajo se tudi relativno nove zagate tako imenovanih dvo\u017eivk, posameznikov, ki so avtorji in isto\u010dasno kritiki, kar je br\u017ekone pre\u017eivetvena strategija, ki pa spiralo zgolj \u0161e poglablja.<\/p>\n

Kulturna politika za podro\u010dje ne ka\u017ee posebnega zanimanja in strategije re\u0161evanja. Poleg relativno periodi\u010dnih razprav o slabem stanju pa se le redko zgodi kak\u0161ne premik. Kot \u010dlan Dru\u0161tva slovenskih literarnih kritikov lahko povem, da smo si prizadevali za kar nekaj ukrepov, ki pa velikokrat niso do\u017eiveli posebnega uspeha, \u010detudi smo zabele\u017eili nekaj premikov. \u010ce stvari aktualiziramo, potem se seveda postavi vpra\u0161anje vklju\u010devanja kritike v Zakon o medijih. Le ta kritiko obravnava precej be\u017eno in prav posebnih ukrepov niti ne predvideva, v Asociaciji pa smo se na predlog zakona odzvali tudi tako, da se polo\u017eaj kritike krepi. A seveda stvar presega zgolj en zakon in vpra\u0161ati se moramo, kaj so lahko \u0161e ukrepi, ki bi kritiko uspeli vklju\u010diti v kulturni sistem na na\u010din, kot se zdi najbolj smiseln. \u010cisto za konec pa bomo sku\u0161ali odgovoriti \u0161e na vpra\u0161anje, kaj je sploh ta smotrnost, ki jo kritika nosi in ki zares razre\u0161uje in naslavlja tudi te\u017eave odlo\u010devalcev.<\/p>\n

\n

Najprej torej ukrepi. Zagotovo je eden prvih, da se podro\u010dje kritike obravnava v nastajajo\u010dem Nacionalnem programu za kulturo, ki si bo moral glede tega zadati konkretne cilje, kar pa ne pomeni zgolj izbolj\u0161anje materialnih pogojev, to je zares posledica tega, da se opredeli celostni model, kako je kritika ume\u0161\u010dena v nek kulturno politi\u010dni sistem.<\/p>\n<\/blockquote>\n

Konkretni ukrepi so seveda lahko spodbude za vklju\u010devanje kritike v medije, kar se lahko izvaja preko medijskega razpisa, primerni za kaj takega so tudi razpisi na JAK in morda \u0161e kak\u0161en. Vzpostaviti bi bilo potrebno finan\u010dno ustrezno mo\u010dne \u0161tipendije, ki bi kritikom omogo\u010dile zahtevnej\u0161e raziskovalno delo. Prostorsko vpra\u0161anje samozaposlenih je v celoti nenaslovljeno in tako kritiki pa tudi marsikdo drug pa\u010d dela od doma, kar sicer pripomore k ob\u010dutku neprofesionalnosti. Razmislek o neki pisarni\u0161ki lokaciji ne bi bil odve\u010d. Znotraj dolo\u010denih razpisov bi bilo potrebno stremeti k zagotavljanju minimalnih tarif za kritiko v primeru subvencije. RTV bi morala okrepiti kriti\u0161ko dejavnost. Kritika je prakti\u010dno odsotna iz izobra\u017eevalnega sistema in \u0161e s \u010dim bi se morali spopasti.<\/p>\n

In naposled \u0161e smoter. Zakaj zares imeti kritiko? \u010ce so odgovori na nekaj prvih izhodi\u0161\u010d precej evidentni, ker kritika pa\u010d omogo\u010da bralcem predhodni vpogled v ustvarjanje, ponuja interpretacijo in dvigujejo kriti\u010dno zavedanje, pa je mogo\u010de vseeno najve\u010dje nelagodje ravno pri odlo\u010devalcih.<\/p>\n

\n

V tem oziru bi bilo potrebno kritiko razumeti predvsem kot podstat odlo\u010danja o razdeljevanju javnih sredstev. Seveda imamo strokovne komisije, ki odlo\u010dajo o izboru, a strokovna komisija je ena, kritika pa je poliglasna, neodvisna, banalno, ampak res \u2013 je pa\u010d kriti\u010dna.<\/p>\n<\/blockquote>\n

Namesto treh ali petih \u010dlanov strokovne komisije, je kritika tista, ki lahko in bi morala razsojati o kakovosti produkcije (pustimo aktualno stanje in si zamislimo ideal). In namesto, da potem poslu\u0161amo o kuhinji v komisijah in na ministrstvu, bi si odlo\u010devalci zares olaj\u0161ali delo, v kolikor bi del presojanja namesto njih opravil tisti, ki so sicer k temu poklicani in to so kritiki. Seveda kritika ne more biti edina, a v svoji bolj\u0161i razli\u010dici je lahko tudi v zelo mo\u010dno oporo tako strokovnim komisijam, kot sistemu v celoti.<\/p>\n

\n

Okrepljena kritika lahko koristi kulturi (in dru\u017ebi kot taki seveda) na razli\u010dnih nivojih, prepu\u0161\u010dena sama sebi in tokovom kapitala pa degradacija kritike zares pripomore tudi k razkroju pomena kulture. Namesto odpiranja se zapiramo v lastne kroge (kjer se je kriti\u010dnost banalizirala v zamerljivost, pav\u0161alnost ali kolegialno plahost) ne da bi zares uspeli nagovoriti \u0161ir\u0161o publiko, ki ostaja skepti\u010dna tudi zato, ker pa\u010d \u017ee nekaj \u010dasa ne naseda ve\u010d kulturno politi\u010dnemu modelu, ki evidentno ne deluje dobro.<\/p>\n<\/blockquote>\n

Preglejmo torej analize, predloge in primere dobrih praks, poglejmo kako lahko neusklajeno kolesje spravimo v delujo\u010di mehanizem (vsekakor ne rabi biti in naj celo ne bo tak, kot je bil neko\u010d), drznimo si ugrizniti tudi v kak\u0161no grenko tableto in vse skupaj bi naposled kulturi in kulturnikom moralo omogo\u010diti izvr\u0161evanja poslanstva, ki sicer ni inertno, pa\u010d pa je usmerjeno izrazito navzven in k dobrobiti vseh.<\/p>\n

Tadej Meserko<\/strong>, strokovni vodja Asociacije in kritik<\/p>\n

* Stali\u0161\u010de avtorice ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010de uredni\u0161tva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Dru\u0161tvo Asociacija.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V lu\u010di predloga novele Zakona o medijih se je ponovno odprla tudi ve\u010dna rak-rana slovenskega kulturnega modela – kritika. Ministrstvo pripravlja nov Nacionalni program za kulturo – to je pravi trenutek, da poka\u017ee, ali je pripravljeno kritiko sistemsko uvrstiti v kulturni model, ali bo ostalo pri pav\u0161alnih ocenah stanja. Kolumno je tokrat prispeval kritik Tadej … Preberi ve\u010d o Kulturna premi\u0161ljevanja: Tadej Meserko<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,26,15,3,13],"tags":[],"class_list":["post-4369","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4369","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4369"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4369\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4380,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4369\/revisions\/4380"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4369"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4369"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4369"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}