{"id":4279,"date":"2019-08-13T12:13:20","date_gmt":"2019-08-13T12:13:20","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4279"},"modified":"2023-08-23T12:43:52","modified_gmt":"2023-08-23T12:43:52","slug":"servis-kolektivne-organizacije-in-avtorji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/08\/13\/servis-kolektivne-organizacije-in-avtorji\/","title":{"rendered":"SERVIS: Kolektivne organizacije in avtorji"},"content":{"rendered":"\n

Samostojni ustvarjalci so najpogosteje tisti, katerih produkt njihovega dela so snovni in nesnovni kulturni artefakti, ki spadajo pod dela varovana z avtorskim pravom. Samostojni ustvarjalci so tako pogosto avtorji svojih del in zatorej iz tega naslova lahko terjajo avtorske pravice.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V tokratnem servisnem prispevku bomo pogledali, na kak\u0161en na\u010din avtorji uveljavljajo materialne avtorske pravice oz. finan\u010dna nadomestila za uporabo njihovih avtorskih del, predvsem v odnosu do obstoje\u010dih kolektivnih organizacij.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Ko govorimo o upravljanju avtorskih pravic, je najprej potrebno razumeti, kaj sploh so avtorske pravice. Te dolo\u010da Zakon o avtorski in sorodnih pravicah<\/a> (ZASP), ki  od 15. do 38. \u010dlena definira razdelitev in vsebino teh pravic: \u00bbAvtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izklju\u010dna osebnostna upravi\u010denja (moralne avtorske pravice), izklju\u010dna premo\u017eenjska upravi\u010denja (materialne avtorske pravice) in druga upravi\u010denja avtorja (druge pravice avtorja).\u00ab Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Urad za intelektualno lastnino je za vodenje registra zavarovanih avtorskih del, z izjemo neodrskih glasbenih del z besedilom ali brez besedila, pooblastil Avtorsko agencijo za Slovenijo<\/a>. Vpis v ta register je za nekatere namene priporo\u010dljiv, ni pa nujen za u\u017eivanje pravic avtorskega prava. Avtorska pravica traja za \u010das avtorjevega \u017eivljenja in \u0161e 70 let po njegovi smrti.<\/p>\n\n\n\n

Ko govorimo o denarnih nadomestilih za uporabo avtorskih del, govorimo o materialnih avtorskih pravicah, ki varujejo premo\u017eenjske interese avtorja. Pri tem je uporaba avtorskega dela dopustna le, \u010de je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je dolo\u010dil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico, tj. navadno z  avtorsko pogodbo. To pomeni, da je uporabnik del primarno dol\u017ean zaprositi za dovoljenje avtorja. Znotraj pogodbe se avtorju prizna tudi avtorski honorar kot nadomestilo za uporabo tega dela.<\/p>\n\n\n\n

Za nadzor nad uporabo avtorskih del pa so pristojne tudi kolektivne organizacije, ki so ustanovljene in delujejo po Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic<\/a> (ZKUASP). Kolektivne organizacije so neprofitne \u010dlanske organizacije, ki kolektivno upravljajo avtorske ali sorodne pravice v imenu in za ra\u010dun ve\u010d kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist. V 16. \u010dlenu ZKUASP je zapisano, da kolektivna organizacija: \u00bbUporabnikom izdaja ra\u010dune za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zbira avtorske honorarje in jih izterjuje.\u201d V Republiki Sloveniji so to: SAZAS<\/a> (Zdru\u017eenje skladateljev in avtorjev za za\u0161\u010dito glasbene avtorske pravice Slovenije), SAZOR GIZ<\/a> (Slovenska avtorska in zalo\u017eni\u0161ka organizacija za pravice reproduciranja GIZ), ZAMP<\/a> (Zdru\u017eenje avtorjev Slovenije), AIPA<\/a> (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k.o.), KOPRIVA<\/a> (dru\u0161tvo za kolektivno upravljanje pravice do pravi\u010dnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, k.o.) in IPF<\/a> (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o.).<\/p>\n\n\n\n

Vsaka kolektivna organizacija skrbi za nadzor uporabe avtorskih del na podro\u010djih, ki jih je definirala v statutu. Kolektivna organizacija za podro\u010dje likovnih del pri nas \u0161e ne obstaja, zatorej morajo avtorji za nadzor nad uporabo svojih del in terjatev s tega naslova, poskrbeti sami. Po 44. \u010dlenu ZKUASP se med uporabnikom (oz. reprezentativnim zdru\u017eenjem uporabnikov avtorskih del) in kolektivno organizacijo sklene skupni sporazum, katerega sestavni del je med drugim tudi tarifa ter rok in na\u010din pla\u010dila avtorskega honorarja ali nadomestila. Na primer: za RTV organizacije velja, da te v skladu s sporazumi pla\u010dujejo pav\u0161al in so po zakonu dol\u017ene poro\u010dati o uporabi avtorskih del.<\/p>\n\n\n\n

Avtorske honorarje kot nadomestila za uporabo avtorskih del kolektivna organizacija razdeli iz skupne mase sredstev pav\u0161alnih prispevkov institucij uporabnic avtorskih pravic, sorazmerno glede na \u0161tevilo in obseg uporabljenih del pridru\u017eenih \u010dlanov \u2013 avtorjev. To pomeni, da se mora avtor za u\u017eivanje te pravice v\u010dlaniti v kolektivno organizacijo in ji predati definiran nabor pooblastil za upravljanje avtorskih pravic ter ji poro\u010dati o uporabi njegovih avtorskih del tretjih oseb.<\/p>\n\n\n\n

ZKUASP v 9. \u010dlenu dolo\u010da obvezno kolektivno upravljanje v primeru :<\/p>\n\n\n\n