{"id":4267,"date":"2019-07-25T23:08:29","date_gmt":"2019-07-25T23:08:29","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4267"},"modified":"2019-08-06T23:58:18","modified_gmt":"2019-08-06T23:58:18","slug":"kulturna-premisljevanja-mateja-lazar","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/07\/25\/kulturna-premisljevanja-mateja-lazar\/","title":{"rendered":"Kulturna premi\u0161ljevanja: Mateja Lazar"},"content":{"rendered":"<p align=\"justify\"><strong>S prihodnjim letom se izteka program Ustvarjalna Evropa in medtem, ko se pripravljamo na novo sedemletko, so NVO v Sloveniji zaskrbljeni, kaj jih \u010daka v novi perspektivi. Slovenija je namre\u010d na podor\u010dju kulture med vodilnimi v uspe\u0161nosti prijav na razpise Ustvarjalne Evrope, ki predstavlja pomemben dele\u017e finan\u010dne in prograsmke stabilnosti \u0161tevilnih NVO v kulturi.<\/strong><\/p>\n<p align=\"justify\">K pisanju tokratne kolumne smo zato povabili Matejo Lazar iz Motovile, Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki nam je orisala prihodnost Ustvarjalne Evrope.<\/p>\n<p align=\"justify\"><!--more--><\/p>\n<p align=\"justify\"><span style=\"font-family: Times New Roman, serif;\"><span style=\"font-size: large;\"><b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/b> <\/span><\/span><strong>Ustvarjalna Evropa 2.0 \u2013 \u0161e ve\u010d dobrega?<\/strong><\/p>\n<p align=\"justify\">Zavod Motovila v vlogi spodbujevalca in promotorja mednarodnega povezovanja nudi kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem (KUS) operativno in informacijsko podporo ter prilo\u017enosti za strokovni razvoj (npr. s 116 strokovnimi dogodki v zadnjih petih letih). Hkrati igra vlogo posrednika med sektorjem in odlo\u010devalci \u2013 na nacionalni ravni in v dialogu s predstavniki institucij EU. Zlasti v smislu \u0161irjenja dobre prakse ter inovativnih pobud, ki presegajo meje posameznega ustvarjalnega sektorja, ter posredovanja informacij o stanju na terenu, da bi lahko oblikovalci politik zasnovali na dejstvih temelje\u010de prihodnje ukrepe, namenjene razvoju sektorja, vklju\u010dno z internacionalizacijo. Motovila je z dejavnostmi svojega Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji aktivno vpeta v izvajanje ukrepov EU na podro\u010dju kulture, med katerimi klju\u010dnega predstavlja okvirni program Ustvarjalna Evropa, ki se osredoto\u010da na potrebe kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (vklju\u010dno z AV), ki si prizadevajo za delovanje prek nacionalnih meja.<\/p>\n<p align=\"justify\">Ustvarjalna Evropa se z letom 2020 izteka in na obzorju so \u017ee izrisani obrisi novih instrumentov EU, ki naj bi spodbujali razvoj razli\u010dnih sektorjev in podro\u010dij v naslednji sedemletki. \u017de v tem trenutku vemo, da bo to kompromis, sprejet med politi\u010dnimi cilji Evropskega parlamenta in dr\u017eav \u010dlanic EU ter potrebami posameznega sektorja, ki ga bo mogo\u010de udejanjiti znotraj okvirov okrnjenega post-brexitskega prora\u010duna EU. Predstavniki Komisije za ve\u010dino programov pomirjujo\u010de izjavljajo, da bo \u0161lo za evolucijo in ne revolucijo.<\/p>\n<blockquote>\n<p align=\"justify\">Glede na to, da evolucija prinese kdaj tudi kak\u0161no izumrtje, upamo, da ta napoved za kulturni in ustvarjalne sektorje kljub vsemu pomeni okrepitev, tudi (ali predvsem) v finan\u010dnem smislu.<\/p>\n<\/blockquote>\n<p align=\"justify\"><strong>Za tretjino ve\u010d sredstev znotraj okrnjenega prora\u010duna EU?<\/strong><\/p>\n<p align=\"justify\">Predlog prora\u010duna, ki ga je Komisija predstavila maja lani, je optimisti\u010den in Ustvarjalni Evropi obljublja za 27 % ve\u010d sredstev, tj. 1,85 milijarde evrov, od tega dobro milijardo za film in AV sektorje (MEDIA), 609 milijonov za podprogram Kultura ter 160 milijonov za medsektorski sklop. Vsebinsko obljublja \u0161e ve\u010d tega, kar \u017ee dobro deluje, tj. \u010dezmejno sodelovanje organizacij, nadnacionalno individualno mobilnost ustvarjalcev in ve\u010d podpore za kulturne mre\u017ee. Tudi pri podprogramu MEDIA bo poleg digitalne agende (#Digital4Culture) ve\u010dji poudarek na mre\u017eenju, npr. na podro\u010dju platform VOD (video na zahtevo), evropskih filmskih festivalov in kinodvoran ter panevropske distribucije. Zdru\u017eevanje upravi\u010dencev naj bi vplivalo na zmanj\u0161anje \u0161tevila pogodb (pri MEDIA kar za 30 %), s \u010dimer se \u017eeli zni\u017eati stro\u0161ke upravljanja in pove\u010dati u\u010dinkovitost programa.<\/p>\n<blockquote>\n<p align=\"justify\">Tovrstno manj\u0161anje administrativnega bremena bo v praksi prineslo podporo manj\u0161emu \u0161tevilu ve\u010djih projektov, kar ne bo imelo za vse dr\u017eave pozitivnih posledic.<\/p>\n<\/blockquote>\n<p align=\"justify\">To bojazen so \u017ee junija lani izpostavili tudi udele\u017eenci <a href=\"https:\/\/ced-slovenia.eu\/porocamo-s-posveta-o-programu-o-ustvarjalna-evropa-po-letu-2020\/\">javnega posveta<\/a> o Ustvarjalni Evropi po letu 2020, ki ga je zavod Motovila organiziral skupaj z Ministrstvom za kulturo z namenom zbrati predloge sektorja za oblikovanje stali\u0161\u010d Slovenije. Prav tako so bili kriti\u010dni, da se v predlogu novega programa preve\u010d poudarja pomen konkuren\u010dnosti sektorja, kar na prakti\u010dni ravni (lahko) pomeni usmerjenost v komercializacijo projektov (tako imenovana monetizacija kulturnih vsebin), s \u010dimer se izgublja pomen oz. vrednost kulture per se.<\/p>\n<p align=\"justify\"><strong>Fokus post 2020 = mobilnost. Naj bo odgovorna in okoljsko-zavedna!<\/strong><\/p>\n<p align=\"justify\">Pozdravljamo ve\u010dji poudarek na ukrepih, namenjenih mednarodni mobilnosti posameznikov (po mo\u017enosti z enostavnimi postopki, vodenimi na decentralizirani ravni), in da se nekateri tovrstni na\u010drti udejanjajo in preverjajo \u017ee v okviru aktualnih pilotnih razpisov. Eden takih je i-Portunus, ki s podporo Komisije v vi\u0161ini 1 milijona evrov v letu 2019 ponuja tri pozive za sofinanciranje mobilnosti ustvarjalcev in strokovnjakov s podro\u010dja uprizoritvenih in vizualnih umetnosti (ne spreglejte, <a href=\"https:\/\/ced-slovenia.eu\/napovedan-tretji-zadnji-razpis-portunus\/\">zadnji poziv<\/a> bo objavljen \u017ee 14. avgusta!). V prihodnje si \u017eelimo tovrstnih podpor za vse sektorje, saj je mednarodna mobilnost nujna, da se npr. izkoristijo najbolj\u0161i programi usposabljanj, ki jih ponuja Evropa. Slovenski predstavniki s podro\u010dja filma in AV sektorjev \u017ee zdaj aktivno koristijo raznovrstne mo\u017enosti za usposabljanje in mre\u017eenje s podporo MEDIA in verjamemo, da jih bodo \u0161e v ve\u010dji meri, saj lahko sredstva za kritje kotizacij ali vsaj potnih stro\u0161kov zdaj pridobijo tudi doma \u2013 tovrstno podporo po novem omogo\u010data Slovenski filmski center in Zavod AIPA.<\/p>\n<p align=\"justify\">Ob pove\u010danem obsegu prilo\u017enosti pa \u00bbv dobi prekora\u010ditve planetarnih meja\u00ab ne smemo pozabiti na okoljski vidik mobilnosti, na kar nas je opomnila dr. Lu\u010dka Kajfe\u017e Bogataj na dvodnevni mednarodni konferenci <a href=\"https:\/\/ced-slovenia.eu\/mobilnost-za-ustvarjalnost-kljucna-je-odgovornost\/\">Mobilnost za ustvarjalnost<\/a> (#Mobility4Creativty), ki jo je Motovila skupaj s partnerji organizirala v za\u010detku aprila v Ljubljani.<\/p>\n<blockquote>\n<p align=\"justify\">Kako torej \u017eeljo in potrebo po mobilnosti postaviti v ravnovesje z \u017eivljenjem v okviru okoljskih meja? Dr. Kajfe\u017e Bogataj je pozvala k institucionalnim, infrastrukturnim, tehnolo\u0161kim in dru\u017ebenim inovacijam, ki bodo celostno prispevala k trajnostni in odgovorni mobilnosti.<\/p>\n<\/blockquote>\n<p align=\"justify\">Vsakega posameznika pa vedno znova k premisleku, zakaj se vklju\u010duje v mobilnost, kak\u0161en je njegov cilj in kako priti tja, kamor je namenjen (ali nujno z nizkocenovnim letalskim prevoznikom?).<\/p>\n<p align=\"justify\">Prihodnost obljublja tudi podporo za povsem nova podro\u010dja delovanja, s katerimi se EU odziva na kompleksne dru\u017ebene izzive, npr. vpra\u0161anje uravnote\u017eenosti spolov in boj proti la\u017enim novicam ter medijska pismenost. Morda kar malo preve\u010d nalog za skromen prora\u010dun Ustvarjalne Evrope 2.0?<\/p>\n<p align=\"justify\"><strong>Za konec (ali za\u010detek?): nuja sistemati\u010dnega zbiranja in analize podatkov<\/strong><\/p>\n<p align=\"justify\">Kljub optimisti\u010dni finan\u010dni napovedi je dejstvo, da se bo zaradi izstopa Zdru\u017eenega kraljestva iz EU prora\u010dun precej zmanj\u0161al. Vseeno pa predlog prora\u010duna EU 2021\u20132027 nakazuje, da se bo financiranje za klju\u010dne prioritete Unije ohranilo ali celo okrepilo (npr. podvojen prora\u010dun programa Erasmus+ iz 15 mrd EUR na 30 mrd EUR), kar neizogibno pomeni, da lahko na nekaterih podro\u010djih pri\u010dakujemo reze.<\/p>\n<p align=\"justify\">Zato velja \u0161e posebej v lu\u010di nove generacije programov EU, ko \u0161e ne vemo, koliko sredstev bo za podro\u010dje kulture, filma in ostalih ustvarjalnih sektorjev namenil novo izvoljeni Evropski parlament, poudariti, da se kulturni sektor ne more zana\u0161ati zgolj na samoumevno predpostavko svoje vrednosti. Glede na kompleksne in nepredvidljive potrebe javnega prora\u010duna (doma in na ravni EU) mora biti vrednost kulture izra\u017eena v konceptih, ki so razumljivi tudi tistim, ki niso njeni naravni podporniki.<\/p>\n<blockquote>\n<p align=\"justify\">Slednje bi najla\u017eje prepri\u010dale \u0161tevilke, npr. tiste, ki pri\u010dajo o neverjetni uspe\u0161nosti slovenskega sektorja pri \u00bb\u010drpanju\u00ab iz programa Ustvarjalna Evropa: v prvih petih letih (2014\u20132018) so doma\u010di vodje projektov Kultura in MEDIA skupaj pridobili 16,1 milijona EUR iz prora\u010duna EU, kar predstavlja ok. 3,2 milijona EUR na letni ravni.<\/p>\n<\/blockquote>\n<p align=\"justify\">Tudi v kontekstu 40 sodelujo\u010dih dr\u017eav je Slovenija nadpovpre\u010dna. Na lestvici podprograma Kultura se uvr\u0161\u010da (v obdobju 2014\u20132017) na <a href=\"https:\/\/ced-slovenia.eu\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/CreativeEurope-Culture-statisticsinfographics_EC-03-18-001-EN-C.pdf\">neverjetno 6. mesto<\/a> po \u0161tevilu podprtih projektov in postavlja ob bok najve\u010djim dr\u017eavam. Ob tem podprte organizacije opravljajo tudi vlogo kulturnih ambasadorjev Slovenije, saj vsako leto ustvarijo na stotine partnerskih povezav z okoli 30 razli\u010dnimi dr\u017eavami.<\/p>\n<p align=\"justify\">Poleg koncepta vrednosti kulture same po sebi (ki pa ga je treba neumorno izpostavljati!) je treba razmi\u0161ljati tudi o njeni razvojni vlogi in socialnih u\u010dinkih ter potencialu za mednarodno poziconiranje Slovenije. Potrebujemo torej podatke, nujne za pripravo analize dejanskega stanja razvitosti kulturnega prostora in njegovega ve\u010dplastnega potenciala. Le tako lahko sektor dose\u017ee interes in podporo \u0161ir\u0161e dru\u017ebe. In posledi\u010dno bolj u\u010dinkovite in finan\u010dno podprte ukrepe, ki bodo spodbudili razvoj in opolnomo\u010denje sektorja.<\/p>\n<p align=\"justify\"><strong>Mateja Lazar, Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><em>* Stali\u0161\u010de avtorice ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010de uredni\u0161tva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Dru\u0161tvo Asociacija.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>S prihodnjim letom se izteka program Ustvarjalna Evropa in medtem, ko se pripravljamo na novo sedemletko, so NVO v Sloveniji zaskrbljeni, kaj jih \u010daka v novi perspektivi. Slovenija je namre\u010d na podor\u010dju kulture med vodilnimi v uspe\u0161nosti prijav na razpise Ustvarjalne Evrope, ki predstavlja pomemben dele\u017e finan\u010dne in prograsmke stabilnosti \u0161tevilnih NVO v kulturi. K &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/07\/25\/kulturna-premisljevanja-mateja-lazar\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Kulturna premi\u0161ljevanja: Mateja Lazar<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,16,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-4267","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kulturosfera","category-mednarodno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4267","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4267"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4267\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4270,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4267\/revisions\/4270"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4267"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4267"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4267"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}