{"id":4263,"date":"2019-07-30T22:15:06","date_gmt":"2019-07-30T22:15:06","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4263"},"modified":"2019-08-07T00:02:49","modified_gmt":"2019-08-07T00:02:49","slug":"iz-prve-vrste-glasbeno-drustvo-nova","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/07\/30\/iz-prve-vrste-glasbeno-drustvo-nova\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Glasbeno dru\u0161tvo NOVA"},"content":{"rendered":"
\"Foto:<\/a>
Foto: Matic Slemi\u010d@GD NOVA<\/figcaption><\/figure>\n

V Sloveniji deluje vrsta ljubiteljskih dru\u0161tev, ki s svojim programom in na\u010dinom delovanja predstavljajo mehko mejo med profesionalnim in ljubiteljskim sektorjem, po razpisih pa praviloma ne sodijo ne v eno, ne v drugo kategorijo. V Asociaciji si skupaj s kolegi iz ljubiteljskega sektorja prizadevamo za razre\u0161itev tovrstnih te\u017eav NVO, ki so pogosto tudi \u010dlanice Asociacije.<\/strong><\/p>\n

V tokratni rubriki Iz prve vrste tako predstavljamo Glasbeno dru\u0161tvo NOVA, s katerimi smo se pogovarjali predvsem o pogojih ustvarjanja na meji med ljubiteljskim in profesionalnim delovanjem.<\/p>\n

<\/p>\n

Va\u0161e dru\u0161tvo zdru\u017euje tako profesionalne kot ljubiteljske glasbenice in glasbenike. Kak\u0161ni so izzivi, prilo\u017enosti in te\u017eave tak\u0161ne zasedbe, predvsem v smislu iskanja finan\u010dne podpore?<\/strong><\/p>\n

Najve\u010dji izziv je, da v zakonodaji ni nobene kategorije za tak\u0161ne, pol profesionalne zasedbe, kot so na\u0161e. Delovanje komornega orkestra, big banda in komornih skupin financiramo iz ob\u010dinskega denarja (preko JSKD izpostave Nova Gorica), sponzorstev, lastnih virov (prodaja koncertov oziroma prihodki od vstopnin) in 0,5% dohodnine ker smo dru\u0161tvo v javnem interesu. Poleg zasedb pod delovanje dru\u0161tva spada tudi organizacija dveh koncertnih ciklov. Ti se financirajo z denarjem ob\u010din in prihodki od vstopnic. Vse to je dovolj za peljati stvari na neki res ljubiteljski ravni. Takoj ko se \u017eeli\u0161 kot dru\u0161tvo malo bolj razvijati, to prinese za sabo dodatne stro\u0161ke (na primer udele\u017eba na tekmovanjih, ki so za nas le v tujini, ali pa turneja doma in\/ali v tujini zahteva dodatne stro\u0161ke: kotizacijo, prevoz, no\u010ditve, prehrano itn.).
\nPrilo\u017enost pol profesionalnih zasedb je v tem, da je ve\u010dina \u010dlanov prostovoljcev in zato nimajo honorarjev. \u010ce bi bile zasedbe profesionalne, bi \u010dlani imeli honorar in posledi\u010dno je tak\u0161na zasedba dra\u017eja. Pol profesionalna oz. amaterska zasedba na visoki ravni je zato cenovno fleksibilnej\u0161a. Prav tako, dokler delajo \u010dlani dodatna dela prostovoljno (spletna stran, socialna omre\u017eja, iskanje koncertov, PR, oblikovanje plakatov, pisanje besedil itn.), \u0161e gre, \u010deprav te aktivnosti \u010dlanom predstavljajo ogromno dodatnega dela in porabljenega \u010dasa.<\/p>\n

\u010ce bi \u017eeleli za vse to imeti enega ali ve\u010d najetih oziroma zaposlenih delavcev, je to spet dodaten stro\u0161ek, ki ga nih\u010de no\u010de kriti, ker nas smatrajo za ljubitelje in se tak\u0161ni stro\u0161ki navadno pripisujejo profesionalcem.<\/p><\/blockquote>\n

Mi pa iz sredstev, s katerimi razpolagamo, zaposlitev ne moremo kriti. Razpisi za zaposlitve v NVO, ki se pojavljajo v zadnjem \u010dasu, so za nas, vsaj s takimi pogoji kot so bili zaenkrat, neprimerni in na njih tudi nismo bili uspe\u0161ni.
\nBiti pol ljubitelj, pol profesionalec, amaterski glasbenik s kakovostnim programom ni problem, za sam program se najde dovolj denarja. Vzdr\u017eevanje zasedbe na dobrem nivoju z izobra\u017eevanji in izzivi kot so udele\u017eevanje tekmovanj in turnej, organizacija ve\u010d koncertov, kupovanje notnega gradiva pa pomeni \u017ee profesionalno anga\u017eiranost, za katero vedno malce primanjkuje sredstev. Ironi\u010dno pa tako aktivnost in dober nivo zahtevajo tako ob\u010dinski razpisi kot sponzorji.<\/p>\n

Kako ocenjujete podporo dr\u017eave in lokalnih skupnosti za delovanje dru\u0161tev, kot so va\u0161a?<\/strong><\/p>\n

Hvale\u017eni smo za vso doslej izkazano podporo novogori\u0161kega JSKD in ob\u010din, ki so nam tudi v potrditev, da je na\u0161 trud in stremenje h kakovosti opa\u017eeno. Organizacija obeh na\u0161ih koncertnih ciklov Poletje v Vipavskem Kri\u017eu in Glasbeni ve\u010deri v Bukovici ne bi bila izvedljiva brez finan\u010dne in logisti\u010dne podpore Ob\u010dine Ajdov\u0161\u010dina in Ob\u010dine Ren\u010de-Vogrsko, kjer cikla domujeta. Sredstva, ki jih preko razpisa za redno delovanje vsako leto pridobimo iz JSKD pa so nepogre\u0161ljiva za obstoj dru\u0161tva. Velik pomen za na\u0161e delovanje je tudi brezpla\u010dna uporaba prostorov novogori\u0161ke ZKD, \u010detudi se na (pre)majhni lokaciji stiska in terminsko izmenjuje \u017ee toliko dru\u0161tev, da pride v\u010dasih \u017ee nevarno blizu tega, da bi drug drugemu hodili po prstih, \u010desar pa si noben ne \u017eeli.<\/p>\n

Razpisi so v\u010dasih nekak\u0161no nujno zlo, veliko birokracije, ki umetnikom po du\u0161i ne le\u017ei najbolj in predstavlja velik stres in du\u0161i ustvarjalni proces, ko mora\u0161 na silo izoblikovati kak\u0161en projekt, ki bi sicer nastajal bolj organsko.<\/p><\/blockquote>\n

Velikokrat so zastavljeni preve\u010d rigidno in oblikovani za potrebe in delovanje pogostej\u0161ih zasedb (zbori, folklore, pihalni orkestri, ipd.) in se \u017ee pri izpolnjevanju obrazcev velikokrat spra\u0161ujemo, kako v dane okvirje umestiti na\u0161e druga\u010dno dru\u0161tvo s svojimi posebnimi specifikami. Ta problematika se pozna tudi pri ocenjevanju in dodeljevanju zneska, saj bolj odtehta to, da ima\u0161 veliko \u0161tevilo \u010dlanov, kot pa da dela\u0161 res kvaliteten program.<\/p>\n

Mi smo \u0161e nekoliko bolj posebni, ker imamo godalni sestav, amaterskih godalnih sestavov v Sloveniji je malo; nimamo dirigenta in ustvarjamo malo druga\u010dno glasbo. Komorni orkestri nimajo letnih tekmovanj, kjer bi se lahko pokazali drugim, pihalnim orkestrom je morda nekoliko la\u017eje, ker jih je ve\u010d, imajo tekmovanja, za godalne orkestre pa ni nekega krovnega zdru\u017eevanja in povezovanja. To je neugodno tudi pri prijavljanju na razpise, kjer lahko zbori in pihalni orkestri izkazujejo svoje dose\u017eke na tekmovanjih, mi pa tega sploh ne moremo pridobiti, razen morda kje v tujini, kar pa bi bil prevelik finan\u010dni zalogaj.<\/p>\n

Zdi se nam problemati\u010dno, da se dr\u017eava in lokalne skupnosti v ve\u010dini ne zavedajo, kaj vse potegne za sabo, \u010de si amatersko dru\u0161tvo, ki pa si hkrati \u017eeli svoj program \u010dimbolj pribli\u017eati profesionalnemu oz. ga ohranjati na zadovoljivem nivoju.<\/p><\/blockquote>\n

Amaterska produkcija predstavlja svojstvene izzive, ki jih kak\u0161ni uradniki ne bodo nikoli do\u017eiveli. Hkrati se zavedamo, da nismo profesionalci in da to tudi nikoli ne bomo, saj ima ustvarjanje na amaterskem nivoju tudi svoje prednosti. A bi si \u017eeleli ve\u010d posluha in prilagodljivosti z dr\u017eavne strani.<\/p>\n

Lahko bi se dru\u0161tva bolj vklju\u010devalo v ob\u010dinsko in dr\u017eavno organizirano dogajanje. Mi, kot klasi\u010dno usmerjeni glasbeniki, si na primer \u017eelimo, da bi bilo ve\u010d razpisov za koncerte ali koncertne cikle, tudi na prominentnih koncertnih prizori\u0161\u010dih, na katere bi se lahko prijavili in nepristransko kandidirali; da ne bi \u0161lo vse preko vez \u201cjaz zrihtam tebi, ti zrihta\u0161 meni\u201d, ampak da bi tudi mladi kakovostni amaterski sestavi imeli prilo\u017enost igrati ne samo tam, kjer koga poznajo, ampak na \u0161ir\u0161em podro\u010dju, tudi mogo\u010de izven Slovenije. Oznaka \u201cpol profesionalen\u201d prej \u0161kodi kot koristi, saj jo organizatorji raje razumejo kot \u201cne dovolj profesionalen\u201d namesto \u201cvisoko kakovostno amaterski\u201d. Dobiti koncert je problem \u017ee v Sloveniji, takoj ko pride\u0161 ven iz svojega obmo\u010dja, zato bi bilo smiselno podpreti kak\u0161ne izmenjave. Samoorganizacija koncertov pa, poleg vseh ostalih stro\u0161kov, takoj naleti na te\u017eko premostljivo oviro stro\u0161ka najema koncertne dvoran. Sploh pri tistih, ki so v lokalni oz. dr\u017eavni lasti, bi za neprofitna dru\u0161tva moralo biti ve\u010d ugodnosti in dosegljivih pogojev za brezpla\u010dni najem.<\/p>\n

Kako glede na va\u0161e izku\u0161anje ocenjujete polo\u017eaj in pogoje za glasbeno zalo\u017eni\u0161tvo pri nas?<\/strong><\/p>\n

Pri glasbenem zalo\u017eni\u0161tvu razlikujemo izdajo notografskega materiala in izdajo zgo\u0161\u010denk. V Glasbenem dru\u0161tvu NOVA smo v vseh letih delovanja do sedaj izdali dva CD-ja, nazadnje leta 2017. Oba sta bila izdana v samozalo\u017ebi z ve\u010dletno \u010dasovno razliko med njima, zato se nam zdi, da se vsaki\u010d znova u\u010dimo, kako se to naredi. Verjamemo, da nismo edini, ki se negotovo in nevedno spu\u0161\u010damo v tak\u0161ne projekte, zato bi bilo dobro na enem mestu zbrati vsa navodila in potrebne dokumente za izdajo, da bi to bilo v pomo\u010d vsem, ki \u017eelijo izdajati, jim svetovati kako in kaj, sploh za neprofitne organizacije brezpla\u010dno.
\nV samozalo\u017ebo smo se spustili, ker za nekoga, ki ustvarja klasi\u010dno glasbo na amaterski ravni prakti\u010dno ni zalo\u017eb, ki bi jih to zanimalo. Zato mora\u0161 v \u017eelji po svojem izdelku – zvo\u010dnem nosilcu – vse sam zalo\u017eiti, vlo\u017eiti in upati, da se ti s prodajo vsaj povrne. V na\u0161em primeru ni realno, da bi pri\u010dakovali, da bi kdo \u017eelel z nami podpisati pogodbo. Je premalo dogajanja in premajhno tr\u017ei\u0161\u010de.<\/p>\n

Ena na\u0161ih \u010dlanic je sodelovala pri snemanju zgo\u0161\u010denke profesionalnega jazz glasbenika, ki se je za pomo\u010d obrnil na RTV Slovenija. Preko njihove zalo\u017ebe se da izdati CD. V doti\u010dnem primeru je RTV zagotovil studio in tonskega mojstra, glasbenik – nosilec projekta – pa je sam pla\u010dal sodelujo\u010de glasbenike, oblikovanje in \u0161e vse ostalo, kar je nastalo stro\u0161kov. Na koncu so pregledali izdatke obeh strani in pora\u010dunali razliko, kdo je komu ostal \u0161e kaj dol\u017ean. In na koncu mora\u0161 ti kot umetnik, ker so te oni podprli, odkupiti CD-je od njih, da jih lahko potem ti prodaja\u0161. Zato mora\u0161 dobro premisliti, kaj se ti spla\u010da. Najbolj smiselno je poskusiti na razpisu kandidirati s projektom snemanja, da pridobi\u0161 sredstva in tako financira\u0161 samoizdajo. Zalo\u017ebe namre\u010d ali niso zainteresirane za vlaganje v to ali pa poberejo ogromen odstotek.
\nNot \u0161e nismo izdajali, zaradi pridnih \u010dlanov, ki za nas pi\u0161ejo in aran\u017eirajo, pa smo v zadnjem \u010dasu za\u010deli nekoliko razmi\u0161ljati tudi v tej smeri. Po izku\u0161njah na\u0161ih \u010dlanov, ki so se s tem sre\u010devali izven okvira dru\u0161tva, za note pri nas ni veliko zalo\u017eb, ki bi to podpirale in da bi se ti to izpla\u010dalo. Ena takih je na primer zalo\u017eba Astrum, a gre od prodaje avtorju le 10%. Tako da je stanje zelo slabo in se bolj spla\u010da v samozalo\u017ebi delati karkoli, \u010de \u017ee, in prodajati po spletu.<\/p>\n

Va\u0161e dru\u0161tvo vklju\u010duje tudi \u0161tevilne dijake in \u0161tudente. Na kak\u0161en na\u010din bi morala po va\u0161em mnenju dr\u017eava podpirati vklju\u010devanje mladih v kulturne dejavnosti v sklopu kulturno-umetnostne vzgoje?<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eava mora podpirati vklju\u010devanje mladih v taka dru\u0161tva, ker je kultura ena izmed najpomembnej\u0161ih vrednot. In \u010de ho\u010demo, da kultura ni rezervirana samo za izobra\u017eeno populacijo in glasbenike med njimi, ampak da je stvar vseh, je zelo pomembno, da so otroci \u017ee od majhnega vklju\u010deni v amaterske zbore in glasbene skupine. To amatersko kulturo in amatersko izvajanje raznih dejavnosti, najsi bodo to razne folklore, orkestri ali zbori.<\/p>\n

V dru\u0161tva vklju\u010deni mladi se v takem okolju navdu\u0161ijo za glasbo in kulturno ustvarjanje in se potem tudi \u0161tudijsko in poklicno bolj vedo kam usmerit, sploh na umetni\u0161kih podro\u010djih, morda se odlo\u010dijo za \u0161tudij glasbe, morda v delovanju dru\u0161tva odkrijejo kak\u0161no drugo poklicno pot. Postanejo bolj anga\u017eirani, dobivajo ideje za projekte, ki so visoke kakovosti.<\/p><\/blockquote>\n

En na\u010din bi lahko bil, da bi dr\u017eava delovanja dru\u0161tev podpirala celovito do te mere, da bi lahko ta svoje storitve za uporabnike oz. dogodke za obiskovalce bile brezpla\u010dne, da bi to bilo dostopno res vsem. Namen vstopnine namre\u010d ni zaslu\u017ekarstvo, temve\u010d je to nujnost, s katero sku\u0161amo organizatorji pokrivati stro\u0161ke dogodka. Vedno se namre\u010d med ob\u010dinstvom najdejo taki, ki jim je tudi manj kot 10 evrov preve\u010d, da bi to z veseljem namenili kulturi. Na drugi strani pa finan\u010dno mo\u010dno podprti festivali omogo\u010dajo brezpla\u010den obisk koncertov slovenskih mainstream glasbenikov, ki jih publika tako ali tako nenehno poslu\u0161a na radiu. Okusi so seveda razli\u010dni, a na\u0161e kulturne vsebine tako nimajo mo\u017enosti, da bi dosegle poslu\u0161alce in tako se proces izobra\u017eevanja ne more spro\u017eiti.<\/p>\n

Je pa tu tudi nevarnost, da brezpla\u010dnost pripelje do razvrednotenja, saj vse ostalo funkcionira po logiki: dra\u017eje je, bolj\u0161e je. Tudi \u010de to ni res, je to miselnost, ki jo nezavedno nosimo v sebi. Glasbeniki, ki torej nastopajo na brezpla\u010dnem dogodku se tako lahko znajdejo v neljubi situaciji, ko jih bo javnost neupravi\u010deno ozna\u010dila za manj kakovostne, in da je to razlog, zakaj igrajo brez vstopnine, da jih sploh kdo pride poslu\u0161at. Ve\u010dina poslu\u0161alcev namre\u010d ne ve koliko \u010dasa, truda in lastnega denarja vlo\u017eijo glasbeniki v to, da lahko stojijo pred njimi na odru. Da so v tem leta izobra\u017eevanja, nakup in vzdr\u017eevanje in\u0161trumenta, ogromno prevo\u017eenih kilometrov, najverjetneje z avtomobilom vrednim manj od in\u0161trumenta, ki po\u010diva na zadnjih sede\u017eih, vsakotedenske vaje, pred koncerti pa \u0161e intenzivne vaje \u010dez cel vikend. Dru\u0161tvo pa tudi mora nekako pre\u017eiveti, da daje tem zasedbam dom in podporo pri organizaciji.<\/p>\n

Ve\u010d pomo\u010di bi bilo dobrodo\u0161le tudi pri skrbi za izobra\u017eevanje znotraj dru\u0161tev. \u010ce ho\u010de\u0161, da se \u010dlani u\u010dijo in razvijajo, za ta namen povabi\u0161 strokovnjake, profesionalce na doti\u010dnem podro\u010dju.<\/p><\/blockquote>\n

Tako se v okolju dru\u0161tva amaterski glasbeniki u\u010dijo od profesorjev iz akademije, \u010desar morda ne bi nikoli izkusili, \u010de tega ne bi omogo\u010dilo dru\u0161tvo. To seveda tudi stane, saj si profesionalni glasbeniki zaslu\u017eijo po\u0161teno pla\u010dilo, saj dru\u0161tvu namenijo to, kar bi sicer lahko bil njihov prosti \u010das. Ob ve\u010dji podpori bi si tak\u0161na izobra\u017eevanja lahko ve\u010dkrat privo\u0161\u010dili.
\nKulturno-umetnostna vzgoja se mora pri\u010deti v \u0161olah. Te so ponavadi zainteresirane za gostitev matinejskih koncertov, je pa seveda problem denar. Zasedba je svoj nastop primorana zara\u010dunati zgolj za lastno pre\u017eivetje. \u0160ole pa nimajo veliko financ, ki jih lahko namenijo za take dejavnosti, zato stro\u0161ek pade na star\u0161e, ki so temu razli\u010dno naklonjeni. A velikokrat je to edini na\u010din, da se mladi seznanijo z obstojem takih dru\u0161tev in morda celo dobijo \u017eeljo po sodelovanju. Igranje v orkestru namre\u010d nikoli ne bi smelo biti mo\u017eno le za profesionalce, ampak namenjeno vsem, ki imajo \u017eeljo in so pripravljeni pridobiti in vzdr\u017eevati potreben nivo znanja. Zato bi bilo vsem v pomo\u010d, \u010de bi si \u0161ole lahko v celoti privo\u0161\u010dile organizacijo tovrstnih dogodkov.
\nV\u010dasih se tudi zdi, kot da prihaja do neupravi\u010dene tekmovalnosti med glasbenimi \u0161olami in dru\u0161tvi, pa tudi med dru\u0161tvi samimi. V na\u0161em primeru je na\u0161e poslanstvo nuditi mo\u017enost glasbenega razvijanja predvsem tistim, ki zaklju\u010dijo osnovno glasbeno izobra\u017eevanje, se \u0161tudijsko usmerijo kam drugam, bi se pa \u017eeleli ljubiteljsko ukvarjati z glasbo. \u017delimo si, da bi \u017ee u\u010ditelji na glasbenih \u0161olah u\u010dencem predstavili to mo\u017enost in jih k temu tudi aktivno vzpodbudili. Brez trdne podpore u\u010diteljev, star\u0161ev in okolja se namre\u010d mladi, za katere je vedno pogostej\u0161a nekak\u0161na dru\u017ebena apati\u010dnost, ne odlo\u010dajo za sodelovanje, ali pa ne vzdr\u017eijo tempa dru\u0161tva, ki zahteva dolo\u010deno mero predanosti, da se lahko izpelje zastavljene programe in koncerte. Na tem poskusu anga\u017eiranja mladih bi morali vsi, ki imajo mo\u017enost vpliva, od dru\u0161tev, zasebnih in javnih ustanov, do ministrstva in dr\u017eave povezano sodelovati. Z idejami, vsebinami, organizacijo, financami, kar in koliko lahko vsak od vpletenih prispeva.<\/p>\n

S katerimi projekti se boste ukvarjali v naslednjih mesecih?<\/strong>
\nS Komornim orkestrom NOVA smo te dni na koncertu premierno predstavili projekt Bossa NOVA, izvirni in unikatni koncertni program, za katerega je idejna vodja in \u010dlanica orkestra Barbara Grahor napisala \u0161tevilne nove priredbe za godalni sestav in ritmi\u010dno sekcijo. Poigrali smo se z na\u0161im imenom, \u201cNOVA\u201d, in raziskovali ne samo bosso novo, temve\u010d kar vse zanimive ritme Latinske Amerike v tamkaj\u0161nji klasi\u010dni, ljudski in jazz glasbi ter vplive le teh na evropsko glasbo. Tako glasbeniki kot poslu\u0161alci so na koncertu zelo u\u017eivali, zato bomo v prihodnjih mesecih sku\u0161ali najti interesente za ponovitve. Medtem se bomo ukvarjali \u017ee z naslednjim izzivom: v velik ponos nam je, da bo orkester nastopil na leto\u0161njih Kogojevih dnevih. Naro\u010danje del, izvajanje in spodbujanje slovenskih skladateljev je pomemben element delovanja na\u0161ega orkestra, in smo zaenkrat v vsakem koncertnem programu predstavili eno slovensko noviteto ali nov aran\u017ema. Zato \u017ee sodelujemo s slovenskimi skladatelji in pripravljamo klasi\u010dno usmerjeni program, ki ga bodo poleg slovenskih novitet in izvirnih slovenskih aran\u017emajev sestavljali tudi Vaughan Williamsov Koncert za oboo in godala ter dela za sopran in orkester, saj nam je v veselje spremljati mlade profesionalne in pol profesionalne soliste. Vedno radi vklju\u010dujemo tudi slovensko ljudsko glasbo, najraje v novih aran\u017emajih, saj v in\u0161trumentalni godalni obliki zazveni druga\u010de in \u0161e bolj zanimivo.
\nBig band NOVA bo prihodnje leto praznoval 25-letnico delovanja (osnovan je bil eno leto pred dru\u0161tvom, tako da bo preostalo dru\u0161tvo praznovalo v letu 2021). Za ta namen \u017ee pripravljamo in\u0161trumentalen koncertni program avtorskih skladb, ki so jih napisali \u010dlani big banda. Ob tem pa redno sodelujemo s priznanimi slovenskimi glasbeniki. Konec avgusta bo Big band tako nastopil na celove\u010dernem koncertu skupaj z Rudijem Bu\u010darjem, \u010digar glasbo so \u010dlani sami spretno preoblekli v bigbandovske harmonije.
\nV Glasbenem dru\u0161tvu NOVA organiziramo tudi dva koncertna cikla. Trenutno poteka Poletje v Vipavskem Kri\u017eu, ki bo do konca avgusta s kulturnim dogodkom vsak \u010detrtek zve\u010der popestrilo srednjeve\u0161ko vasico Vipavski Kri\u017e v okolici Ajdov\u0161\u010dine. Cikel oz. festival, ki ga podpira tudi Ob\u010dina Ajdov\u0161\u010dina, ne sestavljajo le koncerti, temve\u010d smo se prvi\u010d odlo\u010dili raz\u0161iriti na\u0161a organizacijska obzorja tudi na nekatere druge kulturne zvrsti. Tako gostimo tudi dve predstavi, improvizacijsko in gledali\u0161ko, obe iz amaterskih sfer, ter dve projekciji dokumentarnih filmov. V jeseni bomo nadaljevali s ciklom Glasbeni ve\u010deri v Bukovici, ki ga ob podpori Ob\u010dine Ren\u010de-Vogrsko izvajamo \u017ee osmo sezono z vsakomese\u010dnim koncertom (z izjemo poletnega \u010dasa). Na\u0161 namen je dati prilo\u017enost nastopanja kakovostnim amaterskim in polprofesionalnim glasbenikom in skupinam iz vse Slovenije. Ti si na\u0161e odre delijo izmeni\u010dno tudi z bolj znanimi profesionalnimi izvajalci.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Sloveniji deluje vrsta ljubiteljskih dru\u0161tev, ki s svojim programom in na\u010dinom delovanja predstavljajo mehko mejo med profesionalnim in ljubiteljskim sektorjem, po razpisih pa praviloma ne sodijo ne v eno, ne v drugo kategorijo. V Asociaciji si skupaj s kolegi iz ljubiteljskega sektorja prizadevamo za razre\u0161itev tovrstnih te\u017eav NVO, ki so pogosto tudi \u010dlanice Asociacije. … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Glasbeno dru\u0161tvo NOVA<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22,3],"tags":[],"class_list":["post-4263","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4263","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4263"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4263\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4272,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4263\/revisions\/4272"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4263"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4263"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4263"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}