{"id":4223,"date":"2019-07-18T13:05:53","date_gmt":"2019-07-18T13:05:53","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4223"},"modified":"2026-08-31T13:50:11","modified_gmt":"2026-08-31T13:50:11","slug":"kaj-se-vsteva-v-cenzus","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/07\/18\/kaj-se-vsteva-v-cenzus\/","title":{"rendered":"SERVIS: Kaj se v\u0161teva v cenzus?"},"content":{"rendered":"\n

Samostojni delavci v kulturi se pogosto spra\u0161ujejo, koliko lahko zaslu\u017eijo, da ne prese\u017eejo cenzusa, ki dolo\u010da upravi\u010denost do dr\u017eavnega kritja prispevkov za socialno varnost. V doti\u010dnem prispevku zato predstavljamo, kateri prihodki se v\u0161tevajo v cenzus in kateri ne.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Kot je navedeno v 14. \u010dlenu Uredbe o samozaposlenih v kulturi<\/a>, se izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa ugotavlja \u00bbza vsako teko\u010de leto posebej glede na povpre\u010dje dohodkov v prej\u0161nji  treh letih, ugotovljeno na podlagi odlo\u010db o odmeri dohodnine oziroma dav\u010dnih obra\u010dunov akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odlo\u010dbo o odmeri dohodnine\u00ab. Ministrstvo za kulturo na svoji spletni<\/a> strani navaja, da lahko v letu 2026 izpla\u010dilo prispevkov za socialno varnost uveljavljajo tisti samostojni delavci v kulturi s priznano pravico do pla\u010dila prispevkov za socialno varnost iz dr\u017eavnega prora\u010duna, katerih povpre\u010dni dohodek zadnjih treh let ne presega zneska 25.616,16 EUR. Zastareli zapis je treba dopolniti z 85. \u010dlenom Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa v kulturi<\/a>, ki pojasnjuje, da opredeljene vrednosti ne smete presegati za ve\u010d kot 30 %. To konkretno pomeni, da so letos do pla\u010dila prispevkov upravi\u010deni tisti samostojni delavci v kulturi, katerih skupni dohodki v preteklih treh koledarskih letih zneska 76.848,48 EUR ne presegajo za ve\u010d kot 30 %. Cenzus se torej prera\u010dunava za obdobje zadnjih treh let, kar pomeni, da so do pla\u010danih prispevkov vseeno upravi\u010deni tudi tisti, ki so denimo cenzus presegali zgolj v enem od omenjenih let, \u010de skupni znesek dohodkov v zadnjem triletju prej omenjenega zneska ni presegel za ve\u010d kot 30 %. Vi\u0161ina dele\u017ea prispevkov, ki jih bo v primerih preseganja cenzusa krilo ministrstvo, je odvisna od odstotka, v katerem samostojni delavec presega cenzus, kar smo obravnavali v tem prispevku<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Pri ra\u010dunanju dohodkovnega cenzusa je treba biti pozoren na vse dohodke, ki se \u0161tejejo v cenzus. Zakon o izvajanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK) kot tak\u0161ne dohodke opredeljuje vse dohodke, ki so obdav\u010deni z dohodnino, ti pa so dolo\u010deni z 18. \u010dlenom Zakona o dohodnini<\/a> (Zdoh-2). To so:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. dohodek iz zaposlitve,<\/li>\n\n\n\n
  2. dohodek iz dejavnosti,<\/li>\n\n\n\n
  3. dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,<\/li>\n\n\n\n
  4. dohodek iz oddajanja premo\u017eenja v najem in iz prenosa premo\u017eenjske pravice,<\/li>\n\n\n\n
  5. dohodek iz kapitala,<\/li>\n\n\n\n
  6. drugi dohodki.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    Poenostavljeno lahko uporabimo pravilo, da so z dohodnino na\u010deloma obdav\u010deni vsi prihodki fizi\u010dnih oseb, ki so povezani s posameznikovim delom (pla\u010da, denarno nadomestilo v \u010dasu brezposelnosti, dohodki prek avtorskih, podjemnih in \u0161tudentskih pogodb, dohodki iz naslova dejavnosti). Nasprotno pa se prejemki, ki po Zakonu o dohodnini niso opredeljeni kot dohodek, kot sta dedi\u0161\u010dina in dolo\u010dena darila oziroma zasebna nakazila, ne obravnavajo kot obdav\u010dljivi dohodek in se zato praviloma ne v\u0161tevajo v cenzus. Kot navaja Zakon o dohodnini so z dohodnino obdav\u010deni in se posledi\u010dno v\u0161tevajo v cenzus tudi dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodki iz oddajanja premo\u017eenja v najem in iz prenosa premo\u017eenjske pravice, dohodek iz kapitala in drugi dohodki (dohodki preko avtorske, \u0161tudentske pogodbe, itd.). Z dohodnino pa niso obdav\u010dene pomo\u010di in subvencije (glej 20. \u010dlen Zakona o dohodnini \u2013 ZDoh-2<\/a>), dohodki v zvezi z izobra\u017eevanjem, kritje \u0161olnine, star\u0161evski in otro\u0161ki dodatek, socialna pomo\u010d itd.<\/p>\n\n\n\n

    V primerih so\u010dasnih oblik delovnih razmerij, npr. opravljanja delnega dela v okviru statusa samostojnega delavca v kulturi in delne zaposlitve ali samozaposlitve, se pri ra\u010dunanju dohodkovnega cenzusa se\u0161tevajo dohodki iz vseh oblik delovnih razmerij.<\/p>\n\n\n\n

    Poleg tega se v dohodkovni cenzus vklju\u010dujejo tudi kapitalski dobi\u010dki, \u010deprav se ne vklju\u010dujejo v letno odmero dohodnine (zato jih informativni izra\u010dun dohodnine (IID) in odlo\u010dba o letni odmeri dohodnine ne vsebujejo), gre pa za dohodke, ki v skladu z 80. \u010dlenom ZDoh-2<\/a> spadajo med dohodke iz kapitala, in sicer gre za obresti, dividende, dobi\u010dek iz kapitala in dohodek iz INR (individualni nalo\u017ebeni ra\u010dun). Kot dobi\u010dek iz kapitala se smatra dobi\u010dek, dose\u017een z odsvojitvijo kapitala, kot so npr. nepremi\u010dnine, vrednostni papirji in dele\u017ei v gospodarskih dru\u017ebah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja in investicijski kuponi. Obdav\u010dljiv dobi\u010dek je v opisanih primerih praviloma razlika med ceno, za katero ste premo\u017eenje prodali, in ceno, za katero ste ga kupili oziroma pridobili.<\/p>\n\n\n\n

    \u010ce konkretiziramo v primeru lastni\u0161tva nepremi\u010dnine: stanovanje ste kupili za 150.000,00 EUR ali pa je bila taka njegova v GURS vpisana vrednost ob dedovanju, prodali ste ga za 190.000,00 EUR, razlika med nabavno in prodajno vrednostjo je torej 40.000,00 EUR in ta znesek predstavlja osnovo za izra\u010dun kapitalskega dobi\u010dka. Omenjenih 40.000,00 EUR pa ni nujno znesek, od katerega boste dejansko pla\u010dali davek in ki gre v cenzus. Pri ugotavljanju dav\u010dne osnove se namre\u010d lahko upo\u0161tevajo dolo\u010deni priznani stro\u0161ki, pomembno pa je tudi obdobje imetni\u0161tva nepremi\u010dnine, ali bivate v nepremi\u010dnini in morebitne dav\u010dne oprostitve. Obdav\u010ditev je tako lahko razli\u010dna, lahko ob prodaji nepremi\u010dnine davka na dobi\u010dek tudi ni.<\/p>\n\n\n\n

    Pomembno pa je, da dav\u010dno priznan kapitalski dobi\u010dek ni nujno enak znesku, ki se bo upo\u0161teval pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa. Pri ugotavljanju dohodka za namen cenzusa se dobi\u010dek iz kapitala upo\u0161teva, zmanj\u0161an za davek od dobi\u010dka iz kapitala in priznane stro\u0161ke. Zato je pred prodajo nepremi\u010dnine pomembno preveriti ne le vi\u0161ino morebitnega davka, temve\u010d tudi, kateri znesek bo po dav\u010dnih pravilih upo\u0161tevan kot dohodek pri ugotavljanju cenzusa. Tako boste la\u017eje preverjali izpolnjevanje cenzusa, katerega izpolnjevanje se preverja v povpre\u010dju treh let.<\/p>\n\n\n\n

    Izra\u010dun cenzusa je torej sorazmerno enostaven v primeru oseb, ki so imele v zadnjih treh letih status samostojnega delavca v kulturi in so vse svoje dohodke prejele kot dohodke iz dejavnosti. V tem primeru vsota izdanih ra\u010dunov in prejetih dohodkov v zadnjih treh letih ne sme presegati triletno povpre\u010dje pla\u010de v javnem sektorju, dolo\u010dene za 36. pla\u010dni razred. Zadeve pa niso tako enostavne v primerih oseb, ki so bile v zadnjih treh letih zaposlene ali delno zaposlene, ki so veliko delale preko avtorskih pogodb, in osebe, ki dohodke prejemale iz drugih naslovov.<\/p>\n\n\n\n

    Posebno zmedo povzro\u010da vpra\u0161anje, kateri dav\u010dno priznani prihodki se v\u0161tevajo v cenzus v primeru zaposlitve za polni ali delni delovni \u010das. Razli\u010dne interpretacije izhajajo iz dikcije, da se v cenzus v\u0161tevajo \u00bbbruto dohodki\u00ab. Vendar pa to ne pomeni, da se v cenzus v\u0161teva bruto (ali celo bruto-bruto) pla\u010da, ki jo posameznik prejme iz naslova zaposlitve. V skladu z 41. \u010dlenom ZDoh-2 se namre\u010d osnovo za dohodnino \u00bbzmanj\u0161a za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dol\u017ean pla\u010devati delojemalec\u00ab. V skladu s 44. \u010dlenom ZDoh-2 <\/a>se v dav\u010dno osnovo dohodka iz delovnega razmerja prav tako ne v\u0161tevajo \u00bbobvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dol\u017ean pla\u010devati delodajalec\u00ab, \u00bbpovra\u010dila stro\u0161kov v zvezi z delom\u00ab, \u00bbpovra\u010dila stro\u0161kov v zvezi s slu\u017ebenimi potovanji\u00ab itd. Vse to skratka pomeni, da se v cenzus v\u0161teva bruto minus 22,1% od bruto (in ne bruto ali bruto-bruto) pla\u010de iz naslova zaposlitve. Izraz \u00bbbruto dohodek\u00ab je torej potrebno v primeru cenzusa razumeti kot vsoto dohodkov v posameznem letu, od katere ni od\u0161teto pla\u010dilo dohodnine.<\/p>\n\n\n\n

    Za konec nam preostane \u0161e odgovor na vpra\u0161anje, ali se cenzus samostojnemu delavcu v kulturi obra\u010dunava razli\u010dno glede na to, ali se mu dav\u010dna osnova izra\u010duna glede na normirane odhodke ali glede na realne odhodke. Kako se v vsakem od obeh primerov ugotavljajo dohodki, je sicer opredeljeno v 12. \u010dlenu Uredbe o samozaposlenih v kulturi<\/a>, vendar pa bistvene razlike ni, saj se v obeh primerih v cenzus v\u0161tevajo dohodki (in ne zgolj dobi\u010dek kot razlika med prihodki in odhodki). To pomeni, da samostojni delavec v kulturi na\u010deloma ne sme na svoj ra\u010dun prejemati dohodkov, ki niso namenjeni zgolj njegovemu honorarju, saj se mu bodo tudi morebitni dohodki, ki so namenjeni denimo izpla\u010dilu ostalih, vklju\u010denih v dolo\u010den projekt, v\u0161tevali v cenzus. \u010ce nastane tak\u0161na situacija, je po zagotovilih FURS-a, potrebno dokazovati upravi\u010dene razloge za neuvr\u0161\u010danje prejetih dohodkov v dav\u010dno napoved (pogodba, sporazum idr.). Zakon o uresni\u010devanju javnega interesa v kulturi v 93. \u010dlenu po novem na primer omogo\u010da sklepanje ve\u010dpartitnih pogodb. Ve\u010d o tem si lahko preberete v tem prispevku<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

    * Nazadnje posodobljeno besedilo v avgustu 2026.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Samostojni delavci v kulturi se pogosto spra\u0161ujejo, koliko lahko zaslu\u017eijo, da ne prese\u017eejo cenzusa, ki dolo\u010da upravi\u010denost do dr\u017eavnega kritja prispevkov za socialno varnost. V doti\u010dnem prispevku zato predstavljamo, kateri prihodki se v\u0161tevajo v cenzus in kateri ne.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3,23,35],"tags":[],"class_list":["post-4223","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-servis"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4223","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4223"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4223\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12305,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4223\/revisions\/12305"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4223"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4223"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4223"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}