{"id":4223,"date":"2019-07-18T13:05:53","date_gmt":"2019-07-18T13:05:53","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=4223"},"modified":"2023-07-13T10:52:27","modified_gmt":"2023-07-13T10:52:27","slug":"kaj-se-vsteva-v-cenzus","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/07\/18\/kaj-se-vsteva-v-cenzus\/","title":{"rendered":"SERVIS: Kaj se v\u0161teva v cenzus?"},"content":{"rendered":"\n

Samozaposleni v kulturi se pogosto spra\u0161ujejo, koliko to\u010dno lahko \u0161e zaslu\u017eijo, da ne prese\u017eejo cenzusa, to je zneska povpre\u010dja dohodkov za preteklo triletje, v primeru katerega so \u0161e upravi\u010deni do pravice do pla\u010dila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva za kulturo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V tokratnem Servisu za ustvarjalce sistemati\u010dno predstavljamo, kateri prihodki se v\u0161tevajo v cenzus in kateri ne.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

O problematiki cenzusa za samozaposlene v kulturi smo sicer v sklopu servisa za ustvarjalce \u017ee ve\u010dkrat poro\u010dali \u2013 glej denimo prispevek<\/a> o tem, katera obdobje se v\u0161teva v cenzus, prispevek<\/a> o tem, ali se v cenzus v\u0161tevata dedi\u0161\u010dina in posojilo, ali prispevek<\/a> o cenzusu v primeru delne zaposlitve.<\/p>\n\n\n\n

Kot je navedeno v 14. \u010dlenu Uredbe o samozaposlenih v kulturi<\/a>, se izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa ugotavlja za vsako teko\u010de leto na podlagi povpre\u010dja dohodkov za pretekla tri leta, ugotovljenih na podlagi odlo\u010db o odmeri dohodnine oziroma dav\u010dnih obra\u010dunov akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti itd. Kot je navedeno na spletni strani<\/a> ministrstva za kulturo, \u00bblahko v letu 2023 \u00bbizpla\u010dilo prispevkov za socialno varnost uveljavljajo tisti samozaposleni s priznano pravico do pla\u010dila prispevkov za socialno varnost iz dr\u017eavnega prora\u010duna, katerih povpre\u010dni dohodek zadnjih treh let ne presega zneska 20.905,61 EUR bruto\u00ab. To konkretno pomeni, da so letos do pla\u010dila prispevkov upravi\u010deni tisti samozaposlenih, katerih skupni dohodki v preteklih treh koledarskih letih ne presegajo zneska 62.716,83 EUR. Cenzus se torej prera\u010dunava za obdobje zadnjih treh let, kar pomeni, da so do pla\u010danih prispevkov vseeno upravi\u010deni tudi tisti, ki so denimo cenzus presegali zgolj v enem od omenjenih let, \u010de je bilo skupno povpre\u010dje dohodkov v zadnjem triletju ni\u017eje od prej omenjenega zneska.<\/p>\n\n\n\n

Izra\u010dun cenzusa je sorazmerno enostaven v primeru oseb, ki so bile v zadnjih treh letih samozaposlene in so vse svoje dohodke prejele kot dohodke iz dejavnosti. V tem primeru vsota izdanih ra\u010dunov in prejetih dohodkov v zadnjih treh letih ne sme presegati 62.716,83 EUR. Zadeve pa niso tako enostavne v primerih oseb, ki so bile v zadnjih treh letih zaposlene ali delno zaposlene, ki so veliko delale preko avtorskih pogodb, in v drugih, ne povsem klasi\u010dnih situacijah.<\/p>\n\n\n\n

Splo\u0161no pravilo, ki velja v vseh teh kontekstih, je pravilo, da se v cenzus v\u0161tevajo dohodki, ki so obdav\u010deni z dohodnino. Kot poenostavitev lahko uporabimo pravilo, da so z dohodnino na\u010deloma obdav\u010deni vsi prihodki fizi\u010dnih oseb, ki so povezani s posameznikovim delom (pla\u010da, denarno nadomestilo v \u010dasu brezposelnosti, dohodki prek avtorskih, podjemnih in \u0161tudentskih pogodb, dohodki iz naslova dejavnosti), medtem ko privatni prihodki (dedi\u0161\u010dina, nakazilo prijatelja\/sorodnika) niso obdav\u010deni z dohodnino (in se posledi\u010dno ne v\u0161tevajo v cenzus).<\/p>\n\n\n\n

\u0160e bolj podrobno velja, da so z dohodnino obdav\u010deni (in se posledi\u010dno v\u0161tevajo v cenzus) dohodki iz zaposlitve, dohodki iz dejavnosti, dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodki iz oddajanja premo\u017eenja v najem in iz prenosa premo\u017eenjske pravice, dohodek iz kapitala in drugi dohodki (dohodki preko avtorske, \u0161tudentske pogodbe, itd.). Z dohodnino pa niso obdav\u010dene pomo\u010di in subvencije (glej 20. \u010dlen Zakona o dohodnini – ZDoh-2<\/a>), dohodki v zvezi z izobra\u017eevanjem, kritje \u0161olnine, star\u0161evski in otro\u0161ki dodatek, socialna pomo\u010d itd.<\/p>\n\n\n\n

Posebno zmedo povzro\u010da vpra\u0161anje, kaj se v\u0161teva v cenzus v primeru zaposlitve za polni ali skraj\u0161ani delovni \u010das. Razli\u010dne interpretacije izhajajo iz dikcije, da se v cenzus v\u0161tevajo \u00bbbruto dohodki\u00ab. Vendar pa to ne pomeni, da se v cenzus v\u0161teva bruto (ali celo bruto-bruto) pla\u010da, ki jo posameznik prejme iz naslova zaposlitve. V skladu z 41. \u010dlenom ZDoh-2 se namre\u010d osnovo za dohodnino \u00bbzmanj\u0161a za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dol\u017ean pla\u010devati delojemalec\u00ab. V skladu s 44. \u010dlenom ZDoh-2 <\/a>se v dav\u010dno osnovo dohodka iz delovnega razmerja prav tako ne v\u0161tevajo \u00bbobvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dol\u017ean pla\u010devati delodajalec\u00ab, \u00bbpovra\u010dila stro\u0161kov v zvezi z delom\u00ab, \u00bbpovra\u010dila stro\u0161kov v zvezi s slu\u017ebenimi potovanji\u00ab itd. Vse to skratka pomeni, da se v cenzus v\u0161teva bruto minus 22,1% od bruto (in ne bruto ali bruto-bruto) pla\u010de iz naslova zaposlitve. Izraz \u00bbbruto dohodek\u00ab je torej potrebno v primeru cenzusa razumeti kot vsoto dohodkov v posameznem letu, od katere ni od\u0161teto pla\u010dilo dohodnine.<\/p>\n\n\n\n

Za konec nam preostane \u0161e odgovor na vpra\u0161anje, ali se cenzus samozaposlenemu v kulturi obra\u010dunava razli\u010dno glede na to, ali se mu dav\u010dna osnova izra\u010duna glede na normirane odhodke ali glede na realne odhodke. Kako se v vsakem od obeh primerov ugotavljajo dohodki, je sicer opredeljeno v 12. \u010dlenu Uredbe o samozaposlenih v kulturi<\/a>, vendar pa bistvene razlike ni, saj se v obeh primerih v cenzus v\u0161tevajo dohodki (in ne zgolj dobi\u010dek kot razlika med prihodki in odhodki). To pomeni, da samozaposleni v kulturi na\u010deloma ne sme na svoj ra\u010dun prejemati dohodkov, ki niso namenjeni zgolj njegovemu honorarju, saj se mu bodo tudi morebitni dohodki, ki so namenjeni denimo izpla\u010dilu ostalih vklju\u010denih v dolo\u010den projekt, v\u0161tevali v cenzus. V kolikor nastane tak\u0161na situacija, je po zagotovilih FURS-a, potrebno dokazovati upravi\u010dene razloge za neuvr\u0161\u010danje prejetih dohodkov v dav\u010dno napoved (pogodba, sporazum idr.).<\/p>\n\n\n\n

* Nazadnje posodobljeno besedilo v juniju 2023.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Samozaposleni v kulturi se pogosto spra\u0161ujejo, koliko to\u010dno lahko \u0161e zaslu\u017eijo, da ne prese\u017eejo cenzusa, to je zneska povpre\u010dja dohodkov za preteklo triletje, v primeru katerega so \u0161e upravi\u010deni do pravice do pla\u010dila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva za kulturo. V tokratnem Servisu za ustvarjalce sistemati\u010dno predstavljamo, kateri prihodki se v\u0161tevajo v cenzus … Preberi ve\u010d o SERVIS: Kaj se v\u0161teva v cenzus?<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3,23,35],"tags":[],"class_list":["post-4223","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-servis"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4223","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4223"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4223\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8189,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4223\/revisions\/8189"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4223"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4223"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4223"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}