{"id":3814,"date":"2019-03-29T08:09:08","date_gmt":"2019-03-29T08:09:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3814"},"modified":"2019-05-05T22:14:11","modified_gmt":"2019-05-05T22:14:11","slug":"posvet-izzivi-nomadizma-in-ustvarjanja-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/03\/29\/posvet-izzivi-nomadizma-in-ustvarjanja-2\/","title":{"rendered":"Posvet: Izzivi nomadizma in ustvarjanja"},"content":{"rendered":"

Nomad Dance Academy Slovenija, Kino \u0160i\u0161ka in dru\u0161tvo Asociacija kot vsebinski partner so 8. marca 2019 organizirali posvet, na katerem so si gostje in udele\u017eenci poskusili odgovoriti na vpra\u0161anje, kako ustvariti in povezati rezidence na podro\u010dju sodobnega plesa v Sloveniji in JV Evropi?<\/strong><\/p>\n

V \u010dasu, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna Evropa iz tovrstnih shem \u010dedalje bolj izklju\u010dena. Lokalne sodobno-plesne scene umirajo na obroke, mobilnost (predvsem na Zahod) od ene rezidence do druge postaja pre\u017eivetvena strategija, programska izmenjava na teritoriju JV Evrope pa je vse bolj stihijska in prepu\u0161\u010dena golemu naklju\u010dju ob\u010dasnega financiranja.<\/p>\n

<\/p>\n

Na posvetu \u00bbIzzivi nomadizma in ustvarjanja\u00ab so uvodna razmi\u0161ljanja o mo\u017enostih vzpostavitve rezidenc za sodobni ples v Sloveniji, ki bi bile povezane v mre\u017eo sorodnih projektov na podro\u010dju jugovzhodne Evrope, prispevale Inga Remeta, predsednica Dru\u0161tva Asociacija, Mojca Kasjak, programska vodja Platforme sodobnega plesa, Nina Me\u0161ko, strokovna svetovalka za ples, JSKD, in Mateja Bu\u010dar, koreografinja, Dru\u0161tvo umetnikov DUM. Gostje so pritrdile ugotovitvi moderatorke Tja\u0161e Pureber, da je podro\u010dje rezidenc v Sloveniji neurejeno, saj nimamo ustrezne kulturne politike in z njo vizije podro\u010dja rezidenc, kar posledi\u010dno ote\u017euje ustvarjanje in delovanje na tem podro\u010dju.<\/p>\n

Inga Remeta je v razpravi opozorila, da je Asociacija Ministrstvo za kulturo \u017ee ve\u010dkrat pozvala, da podro\u010dje uredi, in sicer da opravi analizo obstoje\u010dih reziden\u010dnih prostorov in programov, oblikuje strategijo njihovega upravljanja in konzumiranja ter seveda tudi financiranja podro\u010dja, ki ni urejeno ali vsaj omenjeno v nobenem strate\u0161kem dokumentu s podro\u010dja kulture. Zaradi tega so ustvarjalci in organizacije prisiljeni delovati na lastno pest, nekaj ve\u010d podpore pa dobijo v okviru lokalnih oblasti, \u0161e posebej je kot pozitiven primer izpostavila prizadevanja Mestne ob\u010dine Ljubljana.<\/p>\n

Mojca Kasak je izpostavila predvsem lastne izku\u0161nje z reziden\u010dnimi programi in dejstvo, da so bili ti v preteklosti najpogosteje improvizirani in plod samoiniciativ umetnikov in organizacij ter njihovih prizadevanj, da bi v lokalno okolje pripeljali tudi mednarodne plesne pedagoge in koreografe. Med slednjimi je bil tudi ve\u010dletni projekt mednarodni Modul Dance, katerega partnerica je bila tudi Plesna izba Maribor. Program je ponujal umetnikom razli\u010dne reziden\u010dne oblike, ki so jih izvajale partnerske organizacije – plesne produkcijske hi\u0161e po Evropi (preko raziskave, reziden\u010dni program namenjen procesu ustvarjanja – javne prezentacije in produkcija). Kljub temu, da reziden\u010dnih programov v Sloveniji ni na pretek, obstajajo modeli, ki jih sama ocenjuje kot spodbudne in morebiti tudi kot modele in zglede, ki bi jih lahko nadgradili. Med njimi je tudi reziden\u010dni program Guest room Maribor, ki se je vzpostavil v \u010dasu EPK 2012 in kljub neurejenim finan\u010dnim pogojem \u0161e vedno deluje, \u010deprav so plesni ustvarjalci v tem programu \u0161e vedno redkost.<\/p>\n

Tudi Nina Me\u0161ko kot problem izpostavi neobstoje\u010do sistematizacijo reziden\u010dnih programov v Sloveniji za razliko od nekaterih premi\u0161ljenih oblik reziden\u010dnih programov v mednarodnem prostoru. Izpostavi, da imajo reziden\u010dni programi lahko razli\u010dne cilje in namembnosti (ponudijo pomo\u010d ustvarjalcem, ga pove\u017eejo z lokalno sceno, organizirajo studie za delo, ga usmerjajo pri raziskovanju, ponudijo mentorsko pomo\u010d itd.). Osrednji problem, ki ga opa\u017ea v Sloveniji, pa je nepovezanost organizacij, ki bi umetnikom lahko ponudili kakovostno reziden\u010dno izku\u0161njo in v sodelovanju celostno ugodili potrebam reziden\u010dnih umetnikov. Kljub temu, da na JSKD ni odgovorna za reziden\u010dni program, ki ga ta ponuja, pa se povezuje s plesalci in koreografi, ki se na javni razpis za reziden\u010dno stanovanje prijavijo, in jim po svojih mo\u010dem pomaga. Namre\u010d JSKD z razpisom ponuja zgolj brezpla\u010dno bivanje v stanovanju ter (so)uporabo dveh manj\u0161ih studijskih prostorov.<\/p>\n

Mateja Bu\u010dar pa je izpostavila razli\u010dnosti reziden\u010dnih programov za ustvarjalce in seveda tudi njihove \u2018ponudnike\u2019. Potrebe ustvarjalcev se v razli\u010dnih fazah procesa kot tudi glede na njihove raznolike profile razlikujejo. Meni, da je potrebno koncipirati posami\u010dno rezidenco najprej v okvirjih enega samega koncepta in ne njihovega medsebojnega me\u0161anja, ki bi se lahko medsebojno povezovale, navezovale in s tem vzpostavile celovito ponudbo mre\u017ee reziden\u010dnih centrov, ki bi premi\u0161ljeno in z razli\u010dnimi konceptualnimi osnovami zadovoljevali potrebe razli\u010dnih ustvarjalnih profilov: rezidence namenjene ustvarjalcem, da spoznajo druga okolja, da se mre\u017eijo z neko skupnostjo, izolirane rezidence na periferiji ali v ruralnih okoljih za strnjene procese, tehni\u010dne rezidence, rezidence, ki ponujajo mentorstvo in povratne informacije na procese; rezidence za lokalne in\/ali mednarodne ustvarjalce, ve\u010dmese\u010dne ali celo celoletne ali ve\u010dletne rezidence ipd. To pomeni, da je potrebno premisliti predvsem kontekst, v katerem plasira\u0161 rezidenco in s katero lahko ponudi\u0161 ustvarjalcu mo\u017enost kakovostnega dela\/ustvarjanja. Rezidenca namre\u010d po njenem mnenju potrebuje premi\u0161ljeno umetni\u0161ko vodenje in vidnost.<\/p>\n

V razpravo so se vklju\u010dili tudi drugi udele\u017eenci posveta, med njimi Simon Kardum, direktor CUK Kino \u0160i\u0161ka, ki je izpostavil, da je dr\u017eava \u017ee pred 17 leti vzpostavila reziden\u010dna stanovanja v tujini. Vzpostavljen model, ki danes obsega stanovanja v New Yorku, Berlinu, Londonu in Dunaju bi bilo po njegovem mnenju raz\u0161iriti po celem svetu. Pozval je tudi k aktivaciji premisleka in strate\u0161kega na\u010drta koncipiranja rezidenc, ki bi ga bilo mogo\u010de umestiti v Nacionalni program za kulturo – NPK. Ta bi naj po njegovem mnenju zaobjel tako dr\u017eavno, lokalno (vpis v lokalni strate\u0161ki na\u010drt) in mednarodno raven ter se nenazadnje kot pomemben steber vpisal v razpis EPK 2025. Kardum je tudi prepri\u010dan, da je potreben premislek o na\u010dinih mre\u017eenja obstoje\u010dih potencialov in infrastruktur, ki bi \u017ee omogo\u010dili pogoje za reziden\u010dne programe.<\/p>\n

Mateja Lazar iz Motovile je obiskovalce povabila na Konferenco o mobilnosti, ki bo 4. in 5. aprila v Ljubljani. Izpostavila je, da je pogoj za ureditev reziden\u010dnih programov stabilno financiranje, mednarodna mobilnost pa klju\u010dna za povezovanje. Tako se pomen nadnacionalne mobilnosti vse bolj odra\u017ea tudi v okviru\u00a0kulturnih politik EU, vklju\u010dno z agendo programa EU za kulturo po letu 2020. Ker imajo razli\u010dne dr\u017eave in okolja raznolike potrebe, bodo za uspe\u0161no analizo stanja potrebovali tudi povratne informacije iz terena.<\/p>\n

V pogovoru se kot pomembna oblika rezidenc izpostavi tudi oblika reziden\u010dnih umetnikov v institucijah. Tak\u0161ne programe razvija tudi Gledali\u0161\u010de Glej s programom Glej rezident, ki je iz prvotno enoletne oblike prerastel v triletno. Z raz\u0161irjeno obliko posku\u0161ajo na Gleju v prvem letu skupaj z umetnikom premisliti in zastaviti \u010dim bolj realen in kakovosten ustvarjalni proces v drugem letu in v tretjem poskrbeti tudi za njegovo mednarodno vidnost (diseminacijo). Na podlagi omenjenega zgleda bi bilo smotrno razmi\u0161ljati tudi o mo\u017enih prenosih omenjenega modela tudi na preostale institucije; tudi tiste, ki so oblike reziden\u010dnih programov v preteklosti \u017ee imele, a so jih kasneje ukinile, kot na primer Cankarjev dom v Ljubljani.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nomad Dance Academy Slovenija, Kino \u0160i\u0161ka in dru\u0161tvo Asociacija kot vsebinski partner so 8. marca 2019 organizirali posvet, na katerem so si gostje in udele\u017eenci poskusili odgovoriti na vpra\u0161anje, kako ustvariti in povezati rezidence na podro\u010dju sodobnega plesa v Sloveniji in JV Evropi? V \u010dasu, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna … Preberi ve\u010d o Posvet: Izzivi nomadizma in ustvarjanja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,6,14,16,15,22,23,13],"tags":[],"class_list":["post-3814","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-dogodki","category-lokalno","category-mednarodno","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3814","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3814"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3814\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3818,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3814\/revisions\/3818"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3814"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3814"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3814"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}