{"id":3764,"date":"2019-03-06T11:13:41","date_gmt":"2019-03-06T11:13:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3764"},"modified":"2019-03-06T11:14:38","modified_gmt":"2019-03-06T11:14:38","slug":"iz-prve-vrste-ljudmila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/03\/06\/iz-prve-vrste-ljudmila\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Ljudmila"},"content":{"rendered":"

V tokratni Kulturosferi med \u010dlani Asociacije predstavljamo Dru\u0161tvo Ljudmila, ki je \u017ee leta pomemben del intermedijske umetnosti pri nas in v tujini.<\/strong><\/p>\n

V svojem delu prepletajo tehnologijo in umetnost, s \u0161tevilnimi projekti pa skrbijo tudi za odprtokodni pristop k internetni infrastrukturi. Prek njihove nepogre\u0161ljive skrbi za tovrstne podporne sisteme \u0161tevilnim kulturnikom in ostalim samoorganiziranim interesnim skupnostim omogo\u010dajo la\u017eji in varnej\u0161i dostop do spletnih orodij.<\/p>\n

<\/p>\n

Kateri so trenutno va\u0161i najpomembnej\u0161i projekti?<\/strong><\/p>\n

Jedro na\u0161ega umetni\u0161kega programa je Osmo\/za, javni ustvarjalni prostor in produkcijski konzorcij razvojnih umetnosti, ki je \u017ee drugo leto v polnem zagonu. Z zavodoma Projekt Atol in Delak v njem razvijamo, prirejamo in gostimo edinstveno \u0161irok program dogodkov, ki pre\u010di ustaljene meje med ustvarjalnimi podro\u010dji in pristopi. Obenem pa \u0161e vedno tudi nadgrajujemo materialno, organizacijsko in konceptualno infrastrukturo, ki tak preplet vsebin, zvrsti in ustvarjalnih skupnosti omogo\u010da in oplaja.<\/p>\n

Trenutno se z delavnico in razstavo zaklju\u010duje dvomese\u010dna rezidenca dveh ustvarjalcev, s katerima smo se sre\u010dali znotraj evropske mre\u017ee EASTN-DC za umetnost, znanost in tehnologijo – projekta, sofinanciranega v programu Ustvarjalna Evropa, ki za nas pomeni strate\u0161ko prilo\u017enost za kakovostno nadgradnjo in mednarodno \u0161iritev na\u0161ega programa. Znotraj te mre\u017ee letos pripravljamo ve\u010d gostovanj doma\u010dih umetnikov po Evropi, drugo leto pa bomo mi gostili partnerje na festivalu digitalne kreativnosti v Ljubljani.<\/p>\n

Nov, potencialno zelo pomemben projekt, je KONS::Platforma, prijavljen na razpis Mre\u017ea centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Povezal bo razvejan konzorcij umetni\u0161kih in raziskovalnih organizacij v iskanju tvornega sodelovanja z gospodarstvom. Gre za intrigantno in edinstveno situacijo, saj bo v primeru uspe\u0161ne prijave kataliziral koordinacijo, sodelovanje, komunikacijo in (upamo plodno) konfrontacijo znotraj na\u0161e scene, pa tudi navzven. Prav gotovo bo zanimivo videti, kak\u0161en preskok bo to prineslo za na\u0161o dejavnost in za njeno vpetost v \u0161ir\u0161o dru\u017ebo.<\/p>\n

Na drugem polu dejavnosti Dru\u0161tva LJUDMILA<\/a> sta najve\u010dji projekt nacionalna kulturno informacijska portala Kulturnik<\/a> in Culture.si<\/a>. V desetih letih smo ustvarili dve edinstveni spletni mesti, na kateri smo upravi\u010deno ponosni \u2013 in za razvoj katerih nam ne zmanjkuje idej. Oba portala pokrivata celotno polje kulture in svoj obstoj dolgujeta integriranemu delu uredni\u0161ke in programerske ekipe. Oba tudi nenehno i\u0161\u010deta pravo pot med \u017eeljami in potrebami sektorja, tehnolo\u0161kim razvojem spleta in ekonomskimi okviri, znotraj katerih nastajata.<\/p>\n

Trenutno pa sta oba tudi v zelo nezavidljivem polo\u017eaju – visita namre\u010d v limbu. Po koncu leta 2018 in izteku 4-letne pogodbe Ministrstvo za kulturo \u0161e vedno ni objavilo razpisa za nadaljevanje teh dveh projektov, sporo\u010dilo ni niti okvirnega roka, v katerem naj bi se to zgodilo. Iskreno upamo, da razpis bo, in tudi da bo objavljen \u010dim prej. Za na\u0161o prijavo \u017ee dlje \u010dasa pripravljamo na\u010drte in materiale.<\/p>\n

In zgodba o pionirski dobri praksi prenosa javne storitve na nevladno organizacijo dobiva banalen, nerazumljiv, uni\u010dujo\u010de demoralizirajo\u010d zasuk – projekt stoji, ker v prora\u010dunu zanj predvidena sredstva le\u017eijo v predalu, ekipa (ve\u010dinoma samozaposlena v kulturi) pa ne ve, kdaj, \u010de, in pod kak\u0161nimi pogoji se bo lahko sploh potegovala za nadaljevanje dela.<\/p><\/blockquote>\n

Naj omenimo le \u0161e na\u0161e sodelovanje v mre\u017ei NVO-VID \u2013 vsebinski mre\u017ei nevladnih organizacij za vklju\u010dujo\u010do informacijska dru\u017ebo, v okviru katere nudimo podporo drugim sorodnim organizacijam na tem podro\u010dju, ki v zadnjih petnajstih letih od ukinitve Ministrstva za informacijsko dru\u017ebo \u017eivotari v skoraj popolni odsotnosti javnih sredstev. Dobro leto trajajo\u010d projekt profesionalizacije mre\u017ee je majhen, a zna biti pomemben korak k ponovni vzpostavitvi podpore za NVOje, ki si prizadevajo za \u010dlove\u010dnost v \u010dasu, ko se gledamo in pogovarjamo ve\u010d ali manj le \u0161e prek \u201c\u010drnih ogledal\u201d.<\/span><\/p>\n

V Ljudmili \u017ee vrsto let prepletate polje tehnologije in umetnosti. Menite, da je dr\u017eava naklonjena tovrstnemu medpodro\u010dnemu sodelovanju? Kje imate najve\u010d te\u017eav?<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eava na deklarativni ravni podpira tovrstno sodelovanje. Obstoj intermedijskega podro\u010dja znotraj organigrama MK je najbr\u017e najbolj vidna deklaracija v tem smislu. A podobno kot je kultura bistveno dr\u017eavotvorno ministrstvo le pred volitvami in v manifestih kandidatov za ministra, se zaplete, ko preidemo od besed k dejanjem (denarju?).<\/p>\n

Osnovni problem, ki ga vidimo, so prav podro\u010dne delitve. Posledica je ta, da smo tisti, ki povezujemo podro\u010dja, velikokrat videni kot outsiderji na obeh straneh in dostikrat pristanemo na tleh med obema stoloma.<\/p><\/blockquote>\n

Tudi v kulturi imajo organizacije, ki se ne ukvarjajo le z enim (prednostnim) podro\u010djem, velike te\u017eave pri financiranju neprednostnih podro\u010dij. Ljudmila je dolgo \u010dasa tako bila na neprednostnem podro\u010dju znotraj programa KUDa France Pre\u0161eren. Bila so to leta res suhih krav. V ilustracijo drugega, nedavnej\u0161ega primera, zado\u0161\u010da \u017ee ena beseda: KSEVT.<\/p>\n

Tovrstna umetni\u0161ka in tehnolo\u0161ka praksa skoraj po definiciji terja kompleksne materialne in v glavnem vedno znova namensko razvite tehnolo\u0161ke vmesnike in orodja, ki terjajo precej ve\u010djo investicijo od te, ki jo omogo\u010dajo zgolj sredstva na\u0161e mati\u010dne dr\u017eave. Brez udele\u017ebe v razli\u010dnih evropskih projektih bi Ljudmila \u2013 pa tudi ve\u010dina drugih na tem polju \u2013 zelo te\u017eko ponujala vsaj minimalno dostojne pogoje za raziskovanje in ustvarjanje.<\/p>\n

S tega vidika je simptomati\u010dno tudi, da je usmeritev MK za delavni\u0161ke programe na podro\u010dju intermedijske umetnosti, \u010detudi so nujno potrebni za razvoj ustvarjalcev in publike, da ne smejo biti \u201cpreve\u010d tehnolo\u0161ki\u201d.<\/p>\n

Se pa seveda nadejamo, da bo tudi pri tem postopoma pri\u0161lo do premikov. Institucije se pa\u010d premikajo po\u010dasi, o\u010ditno \u0161e posebej v trenutni dru\u017ebeni in politi\u010dni klimi. A kot se re\u010de, eppur si muove<\/em>. Oziroma, kot se tudi re\u010de, po\u010dasi se\u2026pa\u010d nekam pride.<\/p>\n

Intermedijsko podro\u010dje, na katerem delujete, je tradicionalno najbolj podfinancirano. Zakaj si zaslu\u017ei podoporo tako lokalne skupnosti kot ministrstva?<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eavne kulturne oziroma umetni\u0161ke institucije, ki so najbolj dostojno financirane \u2013 torej javni zavodi, ki se ukvarjajo recimo s knjigo, klasi\u010dno glasbo, baletom, gledali\u0161\u010dem in podobno \u2013 so bolj ali manj nastale v devetnajstem stoletju, nekatere \u017ee prej. Ko se je po drugi svetovni vojni dr\u017eava konstituirala v bolj ali manj sodobno obliko, so te institucije postale del njene identitete, njenega jedrnega kulturnega pogona, in ko se institucija enkrat umesti v kolesje dr\u017eavne ma\u0161inerije denar pa\u010d ‘je’.<\/p>\n

Intermedija je kot nekoliko mlaj\u0161a umetni\u0161ka panoga zamudila vlak ti. socialdemokratskih kulturnih politik in je \u2013 kot nekatere druge sodobnej\u0161e umetni\u0161ke oblike \u2013 zgolj pankrt sodobne neoliberalne dr\u017eave, katere imaginarij preprosto nima prostora za gradnjo novih stabilnih umetni\u0161kih institucij.<\/p><\/blockquote>\n

Intermedijsko podro\u010dje se torej zdi skoraj nujno obsojeno na to, da je v izklju\u010dni pristojnosti nevladnega polja, za katerega v zadnjih desetletjih dr\u017eava ni na\u0161la funkcionalnega mehanizma za dostojno produkcijo in reprodukcijo.<\/p>\n

Pri razmisleku o razmerjih med polji je klju\u010den faktor obstoj \u201ctradicionalnih\u201d umetni\u0161kih javnih institucij oziroma javnih zavodov. Tu se namre\u010d porabi ve\u010dina javnih sredstev, namenjenih umetnosti; letna bruto pla\u010da povpre\u010dnega zaposlenega v teh institucijah je verjetno primerljiva z denarjem, ki ga Ljudmila kot eden izmed \u2018programcev\u2019 prejme od Mestne ob\u010dine Ljubljana za svojo celoletno produkcijo.<\/p>\n

Nasprotno pa absolutni podatki o vi\u0161ini razpisnih sredstev niso posebej smiselno primerjalno orodje med razli\u010dnimi umetni\u0161kimi polji, saj imajo razli\u010dna ustvarjalna polja razli\u010dno \u0161tevilo udele\u017eenih v projektu. Kolikor poznamo situacije kolegov nevladnikov iz drugih umetni\u0161kih podro\u010dij, je te\u017eko re\u010di, da je intermedija ravno najbolj pod-financirana; je pa vsekakor pod-financirana.<\/p>\n

Na tem podro\u010dju se ne manjka ustvarjalcev, ki k svojemu delu pristopajo z izjemno senzibilnostjo, z globokim razumevanjem svojih medijskih vmesnikov, tu se dogajajo inovativne ter umetni\u0161ko izjemno potentne raziskave in produkcije.<\/p>\n

Menimo tudi, da je intermedijska umetni\u0161ka praksa v \u010dasu tehnolo\u0161ke ekspanzije v vse pore zasebnega, dru\u017ebene razdrobljenosti in dozdevno nara\u0161\u010dajo\u010dega civilizacijskega in okoljskega kaosa tudi vedno bolj vpeta ne le v umetni\u0161ka in tehnolo\u0161ka raziskovanja, ampak se preko svojih umetni\u0161kih praks posve\u010da tudi pomembnemu sociolo\u0161kemu in humanisti\u010dnemu raziskovanju ter reflektiranju aktualnih trendov in \u0161ir\u0161e dru\u017ebe.<\/p>\n

Racionalna, demokrati\u010dna in odzivna kulturna politika (oziroma ‘dr\u017eava’ kot dirigent te politike) kratko malo morala prepoznati intermedijsko umetnost kot del sodobnega umetni\u0161kega polja in jo podpreti na na\u010din, ki omogo\u010da razvoj in reprodukcijo polja, vklju\u010dno s temu primernimi prilagoditvami izobra\u017eevalnih kurikulumov na \u0161ir\u0161em podro\u010dju umetnosti. Ne zato, ker bi to polje recimo vsako leto v Slovenijo prineslo Zlato Niko iz Ars Elektronike, marve\u010d zato, ker kulturna politika ni (oziroma ne bi smela biti) zavezana podpiranju raznovrstne umetnosti zaradi njene \u201czagotovljene\u201d dedi\u0161\u010dinske vrednosti marve\u010d zaradi duhovnega in civilizacijskega potenciala prese\u017enih umetni\u0161kih del.<\/p>\n

Ravno zato, ker intermedijska umetnost nima svojega javnega zavoda, bi morala biti toliko bolje financirana preko razpisov za nevladne organizacije.<\/p>\n

V Ljudmili ste nosilci razli\u010dnih projektov, tudi evropskih. Kako gledate na podporo dr\u017eave? Kaj \u0161e manjka, da bi se NVO la\u017eje prijavljali na razli\u010dne razpise?<\/strong><\/p>\n

Pustimo tokrat ob strani vi\u0161ino sredstev, ki jih dr\u017eava daje na voljo Ljudmili in drugim sorodnim organizacijam, in recimo raje takole \u2013 v na\u0161em okolju imamo izjemno sre\u010do, da kot podporna organizacija \u2013 ki jo deloma podpira tudi MK \u2013 pri nas deluje Zavod Motovila in da vodijo Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji. Gre za odzivno in energi\u010dno ekipo, ki redno prireja zelo kakovostna izobra\u017eevanja in delavnice za uspe\u0161no delo na tovrstnih aktivnostih, prav tako nudijo tudi individualno svetovanje in vodijo zelo uporabno spletno bazo informacij. Drznemo si re\u010di, da je Motovila pomembno zaslu\u017ena za nesorazmerno dobre slovenske uspehe na razpisih Ustvarjalne Evrope.<\/p>\n

Glede doma\u010dih razpisnih pogojev je problemov ve\u010d kot je prostora v tem intervjuju. Omenimo samo dva predloga: bolj\u0161a koledarska predvidljivost razpisov in pravo\u010dasnost rezultatov (recimo v za\u010detku leta za projekte, ki bi se v tistem letu morali goditi). Druga zadeva bi bila vzpostavitev dobre digitalne platforme MK za objavo razpisov in prijave nanje. O tej ideji smo imeli v na\u0161em dru\u0161tvu nekaj \u0161pekulativnih debat in treba je priznati, da bi \u0161lo za ne ravno trivialen projekt. Dobro, hitro, poceni – ve\u010d kot dvoje ne gre. V\u010dasih je \u017ee dva od teh treh te\u017eko dose\u010di. Tudi Slovenske \u017eeleznice so \u0161ele pred kratkim ponudile nakup vozovnic preko spleta.<\/p>\n

V Osmo\/zi sodelujete pri soupravljanju prostora \u0161e z dvema NVO-jema. Kaj bi morala po va\u0161em mnenju zagotoviti dr\u017eava pri upravljanju prostorov s strani NVO? Kje so najve\u010dje te\u017eave?<\/strong><\/p>\n

\u017deleli bi si ve\u010dje zanesljivosti in predvidljivosti na\u0161e naselitve v tem prostoru: \u010deravno smo zelo hvale\u017eni mestnim oblastem za mo\u017enost, da lahko ustvarjamo ta intriganten prostor sre\u010devanja, izmenjav, umetnosti, raziskovanja in razvoja, je to ustvarjanje brez vsaj srednjero\u010dne zanesljivosti zelo stresno. Kar imamo zagotovljeno trenutno, je zgolj enoletna pogodba za uporabo prostorov, ne glede na to, da smo bili izbrani na razpisu MOL za uporabo prostorov s strani NVO, ki je predvideval zagotovljeno 5-letno pogodbo.<\/p>\n

V prostor smo investirali ogromno energije in tudi denarja za prenovitev prostora, za 2019 na\u010drtujemo tudi nekatere nove zahtevnej\u0161e investicije, hkrati pa nikjer ne pi\u0161e, da bomo v letu 2020 lahko \u0161e naprej ustvarjali tu.<\/p>\n

\u010ce \u017eelimo razvijati svoj program, se moramo pa\u010d pretvarjati, da je situacija stabilna. V prekernih pogojih \u2013 kar na\u0161i prostorski in tudi drugi pogoji realno sicer so, a se vedemo, kot da niso \u2013 je preprosto nemogo\u010de razvijati ambiciozne in dolgoro\u010dne vsebine.<\/p><\/blockquote>\n

Upamo torej, da bodo mestne oblasti prepoznale, da smo v konzorciju skupaj z Zavodom Delak in Zavodom Projekt Atol v sorazmerno kratkem \u010dasu uspeli ustvariti izjemno ploden in razvojnega potenciala poln prostor, primeren za delavnice, gledali\u0161ke predstave, hekerske projekte, umetni\u0161ka raziskovanja in produkcije, uredni\u0161ko delo, konference, umetni\u0161ke rezidence, itn. In vse to brez tega, da bi v prostor kot tak morali kakor koli dodatno investirati ob\u010dina ali dr\u017eava. Skratka, pri\u010dakujemo, da bo prepoznanje dragocenosti tega prostora pod vodstvom konzorcija Osmo\/za v kratkem vodilo vsaj v neko srednjero\u010dno stabilno najemno razmerje.<\/p>\n

Tu je seveda treba dodati, da v dr\u017eavi ne obstaja noben razpis za fizi\u010dno opremljanje tovrstnih prostorov, upravljanih s strani NVO. Glede na veliko \u0161tevilo nevladnih organizacij, ki so vzpostavile lastne fizi\u010dne prostore, je to zelo problemati\u010dno. Kroni\u010dno pomanjkanje opreme scena sicer izjemno gibko in solidarno kompenzira s kro\u017eenjem in posojanjem opreme, so pa tak\u0161ni manevri seveda \u010dasovno potratni in prav gotovo ne prispevajo k gladkim produkcijskim procesom.<\/p>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i na\u010drti v naslednjih mesecih?\u00a0<\/strong><\/p>\n

V prihodnjih mesecih je pred nami ve\u010d delavnic pod mentorstvom doma\u010dih in tujih umetnikov, namenjenih raziskovalcem, umetnikom in \u0161ir\u0161i publiki, ki deli zanimanje za pre\u010denje tehnologije in umetnosti.<\/p>\n

Z razstavami se bodo predstavili reziden\u010dni umetniki, najprej zvo\u010dni umetnik in raziskovalec Alexandros Kontogeorgakopoulos in arhitektka Olivia Kotsifa iz Aten, nato pa avstrijska ustvarjalka e-tekstilij Irene Posch. V sklopu delovanja znotraj evropske mre\u017ee EASTN-DC se bomo z gostovanjem projekta Sa\u0161e Spa\u010dal in Matica Poto\u010dnika Liminoid udele\u017eili mednarodnega festivala na Univerzi Aalborg v Kopenhagnu, posve\u010denega digitalni ustvarjalnosti. Pred nami so \u0161e razstava kolektiva Cirkulacija2 in razvoj umetni\u0161kih projektov Tadeja Droljca, Voranca Kumarja in Tilna Sepi\u010da\u2026<\/p>\n

Za\u010deli pa se bosta tudi novi seriji ustvarjalnih sre\u010danj PIFLab, posve\u010deni povezovanju skupnosti okoli samogradnje sintesajzerjev in VJanja. Pomembna dimenzija teh dveh projektov je to, da nista zavezana produkcijskim imperativom. Ta sre\u010danja ne zahtevajo izdelka ali projekta, njihova zadostna vrednost je \u017ee v vezeh, ki se ustvarijo; znanju ki se prenese; idejah ki se predebatirajo. Torej, bolj v potencialih kot nujno v njihovi realizaciji. Gre za tek na dolge proge, ki pa seveda lahko dose\u017ee tudi kake bolj odmaknjene, umetni\u0161ko prefinjene cilje. Osmo\/za bo slu\u017eila kot platforma in sre\u010devalni atraktor, od tu dalje pa v razvoj pripu\u0161\u010damo tudi naklju\u010dje, spontanost in organsko rast skupnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V tokratni Kulturosferi med \u010dlani Asociacije predstavljamo Dru\u0161tvo Ljudmila, ki je \u017ee leta pomemben del intermedijske umetnosti pri nas in v tujini. V svojem delu prepletajo tehnologijo in umetnost, s \u0161tevilnimi projekti pa skrbijo tudi za odprtokodni pristop k internetni infrastrukturi. Prek njihove nepogre\u0161ljive skrbi za tovrstne podporne sisteme \u0161tevilnim kulturnikom in ostalim samoorganiziranim interesnim … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Ljudmila<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22,3],"tags":[],"class_list":["post-3764","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3764","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3764"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3764\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3766,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3764\/revisions\/3766"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3764"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3764"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3764"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}