{"id":3709,"date":"2019-03-01T13:41:11","date_gmt":"2019-03-01T13:41:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3709"},"modified":"2019-03-01T13:43:31","modified_gmt":"2019-03-01T13:43:31","slug":"servis-ustanovitev-drustva-ali-zavoda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/03\/01\/servis-ustanovitev-drustva-ali-zavoda\/","title":{"rendered":"Servis: Ustanovitev dru\u0161tva ali zavoda?"},"content":{"rendered":"

Posamezniki in ustvarjalci na podro\u010dju kulture in umetnosti, se pogosto odlo\u010dajo o ustanovitvi nevladne organizacije, ob tem pa se znajdejo pred dilemo, katera pravna oblika – \u00a0dru\u0161tvo ali zavod \u2013 je glede na njihove potrebe najbolj primerna. <\/strong><\/p>\n

Dru\u0161tvo in (nevladni) zavod sta sicer precej razli\u010dni obliki organizacije, ki pa sta v osnovi obe namenjeni opravljanju nepridobitne dejavnosti. Poleg prednosti in slabosti posamezne oblike nevladne organizacije v tokratnem prispevku servisa Asociacije pojasnjujemo tudi, ali je lahko oseba, ki ima status samozaposlenega v kulturi, ena od ustanoviteljic dru\u0161tva ali zavoda.<\/p>\n

<\/p>\n

Zakonodaja na podro\u010dju zavodov je opredeljena predvsem v Zakonu o zavodih (ZZ)<\/a>, medtem ko je zakonodaja, ki ureja delovanje dru\u0161tev opredeljena predvsem v Zakonu o dru\u0161tvih (ZDru-1)<\/a>. Poleg teh dveh zakonov velja omeniti \u0161e Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg)<\/a>, ki med drugim opredeljuje, pod katerimi pogoji so lahko dru\u0161tva in\/ali zavodi smatrani kot nevladne organizacije in kot nevladne organizacije v javnem interesu.<\/p>\n

Osnovna zna\u010dilnost tako zavoda kot dru\u0161tva je, da ne gre za pridobitno in profitno obliko organizacije. Pri tem pogostokrat prihaja do zmede, saj to ne pomeni, da si preko zavoda ali preko dru\u0161tva ne smete nakazovati honorarja za va\u0161e delo. Kriterij nepridobitnosti implicira le, da osnovni namen ustanovitve (zavoda ali dru\u0161tva) ne sme biti pridobitna dejavnost, \u010detudi se lahko zavod ali dru\u0161tvo ukvarjata tudi s pridobitno dejavnostjo, v kolikor je ta podrejena osnovnemu namena ustanovitve (denimo umetni\u0161kemu ustvarjanju, izobra\u017eevanju, itd.), kot je ta opredeljen v temeljnem aktu.<\/p>\n

Kriterij neprofitnosti implicira, da mora biti prese\u017eek (dobi\u010dek), \u010de do njega pride, ponovno investiran v delovanje organizacije, ne pa enostavno razdeljen med \u010dlane dru\u0161tva oziroma ustanovitelje zavoda. V primeru dru\u0161tva sredstva ob prenehanju delovanja ne morejo biti privatizirana, prav tako ga ni mogo\u010de \u00bbprodati\u00ab. To po navadi velja tudi za zavode, vendar so tu mo\u017ene izjeme, \u010de ustanovitveni akt izrecno dolo\u010da mo\u017enost delitve dobi\u010dka ali prese\u017eka sredstev, vendar v tem primeru zavod ne more biti obravnavan kot nevladna organizacija ali kot nevladna organizacija v javnem interesu, kar ote\u017euje mo\u017enost pridobitve javnih sredstev. Kriteriji nepridobitnosti, neprofitnosti in neodvisnosti, ki jim morajo ustrezati nevladne organizacije in nevladne organizacije v javnem interesu, so podrobneje opredeljeni v prispevku na na\u0161i spletni strani<\/a>.<\/p>\n

Glavne razlike med zavodom in dru\u0161tvom so razvidne iz dolo\u010db zakonov ZDru-1 in ZZ, ki urejata delovanje omenjenih oblik organizacij. Pri dru\u0161tvu je v ospredju ideja o skupnostnem delovanju \u010dlanstva, ki se povezuje na podlagi skupnega interesa: \u00bbustanoviteljice oziroma ustanovitelji \/\u2026\/ ga ustanovijo zaradi uresni\u010devanja skupnih interesov\u00ab, \u00bbodlo\u010ditve o upravljanju dru\u0161tva neposredno ali posredno sprejemajo \u010dlani dru\u0161tva\u00ab (1. \u010dlen ZDru-1), \u00bbvsakdo lahko postane \u010dlan dru\u0161tva in v dru\u0161tvu deluje pod pogoji, ki jih dru\u0161tvo dolo\u010di v temeljnem aktu\u00ab (2. \u010dlen ZDru-1) itd. Pri zavodu tovrstna kolektivna oziroma skupnostna dimenzija ni v ospredju, temve\u010d je zavod prvenstveno ustanovljen za opravljanje dolo\u010denih dejavnosti \u2013 \u00bbvzgoje in izobra\u017eevanja, znanosti, kulture, \u0161porta, zdravstva, socialnega varstva, otro\u0161kega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, \u010de cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobi\u010dka\u00ab (1. \u010dlen ZZ).<\/p>\n

Za ustanovitev dru\u0161tva so potrebne najmanj tri osebe, medtem ko zavod lahko ustanovi tudi ena sama fizi\u010dna ali pravna oseba. Tako v primeru dru\u0161tva kot zavoda je potrebno ob ustanovitvi napisati temeljni akt, ki dolo\u010da delovanje organizacije, pri \u010demer ima v kontekstu dru\u0161tva \u010dlanstvo tudi dolo\u010deno upravljalno mo\u010d, medtem ko so vodilni v zavodu njegovi ustanovitelji, saj ta nima \u010dlanstva, organ upravljanja pa je svet zavoda. Dru\u0161tva so zavezana k javni objavi letnih poro\u010dil, medtem ko v primeru zavodov to ne velja. Glede obdav\u010ditve so tako zavodi kot dru\u0161tva obravnavani na podoben na\u010din: v primeru nepridobitnih dejavnosti so opro\u0161\u010deni pla\u010dila davka, v primeru pridobitne dejavnosti pa so obdav\u010deni kot druge gospodarske dru\u017ebe.<\/p>\n

Oseba, ki ima status samozaposlene v kulturi, je lahko ena od ustanoviteljic zavoda ali dru\u0161tva ne glede na 5. \u010dlen ZNOrg, ki dolo\u010da neodvisnost nevladne organizacije in po katerem je ta neodvisna, \u010de imajo (med drugimi) \u00bbfizi\u010dne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost \/\u2026\/ v njenem poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot \u010detrtino glasov\u00ab. Nevladna organizacija bo zadostila kriteriju neodvisnosti, v kolikor boste v njej navedeni kot oseba (in ne kot samostojni podjetnik oziroma kot fizi\u010dna oseba, ki opravlja dejavnost). To bi ustrezalo situaciji, v kateri je v organu neodvisne nevladne organizacije lahko navedena tudi oseba, ki je sicer tudi \u010dlan politi\u010dne stranke ali gospodarske dru\u017ebe, vendar v organu ni izrecno navedena kot njihov predstavnik.<\/p>\n

Dokon\u010den odgovor glede tega, katera organizacijska oblika \u2013 dru\u0161tvo ali zavod – bi bila bolj primerna, je tako v prvi vrsti odvisna od konkretne situacije, s katero se soo\u010dajo posamezniki, ustvarjalci na podro\u010dju kulture in umetnosti. \u010ce \u017eelijo organizacijo ustanoviti kot kolektiv oziroma skupnost zainteresiranih, je nemara bolj primerna oblika dru\u0161tvo. \u010ce pa \u017eelijo kot posamezniki v okviru te organizacije opravljati dolo\u010dene kulturno-izobra\u017eevalne aktivnosti, je na\u010deloma zavod primernej\u0161a oblika pravne osebe oziroma nevladne organizacije. V \u0161tevilnih drugih vidikih \u2013 obdav\u010ditev, ra\u010dunovodske obveznosti, mo\u017enost da postane va\u0161a organizacija NVO v javnem interesu \u2013 pa sta obe obliki organizacije medsebojno precej primerljivi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Posamezniki in ustvarjalci na podro\u010dju kulture in umetnosti, se pogosto odlo\u010dajo o ustanovitvi nevladne organizacije, ob tem pa se znajdejo pred dilemo, katera pravna oblika – \u00a0dru\u0161tvo ali zavod \u2013 je glede na njihove potrebe najbolj primerna. Dru\u0161tvo in (nevladni) zavod sta sicer precej razli\u010dni obliki organizacije, ki pa sta v osnovi obe namenjeni opravljanju … Preberi ve\u010d o Servis: Ustanovitev dru\u0161tva ali zavoda?<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[22,3,35],"tags":[],"class_list":["post-3709","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-servis"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3709","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3709"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3709\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3710,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3709\/revisions\/3710"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3709"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3709"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3709"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}