{"id":3687,"date":"2019-02-21T12:56:07","date_gmt":"2019-02-21T12:56:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3687"},"modified":"2024-05-07T11:08:01","modified_gmt":"2024-05-07T11:08:01","slug":"servis-prihodki-iz-tujine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/02\/21\/servis-prihodki-iz-tujine\/","title":{"rendered":"SERVIS: Prihodki iz tujine"},"content":{"rendered":"\n

Sodobna umetni\u0161ka in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi \u0161tevilni dr\u017eavni in evropski mehanizmi, direktive in razli\u010dni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko samozaposleni v Sloveniji prejmejo honorar s strani organizacije (ali posameznika), ki je rezident druge dr\u017eave. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

V tokratnem Servisu za ustvarjalce bomo navedli nekatere administrativne vidike poslovanja s tujino in predstavili, na kaj morajo biti ustvarjalci na podro\u010dju kulture in kreativnih industrij na\u010deloma pozorni, ko poslujejo s tujino in iz tujine prejmejo honorar za opravljeno delo ali storitev.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Pri poslovanju s tujino je najprej potrebno lo\u010devati med razli\u010dno obravnavo situacij glede na 1.) dr\u017eavo rezidentstva prejemnika pla\u010dila in 2.) dr\u017eavo rezidentstva pla\u010dnika, torej med situacijo, ko denimo rezident Slovenije prejme honorar iz tujine, in situacijo, ko slovenska organizacija naka\u017ee honorar rezidentu druge dr\u017eave. Primer, ki spada na to podro\u010dje (nakazilo honorarja hrva\u0161kemu rezidentu), smo v okviru Servisa za ustvarjalce \u017ee obravnavali<\/a>, tokrat pa se bomo osredoto\u010dili na situacijo, ko rezident Slovenije prejme honorar iz tujine.<\/p>\n\n\n\n

Poleg tega je pomembno razlikovati med razli\u010dnimi naravami (delovnega) razmerja, ki ga lahko rezident ene dr\u017eave sklene z organizacijo iz druge dr\u017eave: 1.) med zaposlitvijo (za nedolo\u010den ali dolo\u010den \u010das), 2.) med nakazilom avtorskega honorarja, ki izhaja iz drugega pogodbenega razmerja in je obdav\u010den po principu avtorske pogodbe (ve\u010d o obdav\u010ditvi avtorske pogodbe glej tu<\/a>), in 3.) med storitvijo, ki jo za organizacijo iz tuje dr\u017eave v okviru svoje dejavnosti opravi v Sloveniji samozaposlena oseba (fizi\u010dna oseba, ki opravlja dejavnost). V tokratnem servisu se bomo osredoto\u010dili predvsem na ta primer.<\/p>\n\n\n\n

Temeljno na\u010delo, iz katerega izhajajo vse ostale dolo\u010dbe, in ga je potrebno v tovrstni situaciji imeti v mislih, izhaja iz 5. \u010dlena Zakona o dohodnini (ZDoh-2)<\/a>, slede\u010d kateremu so dav\u010dni rezidenti Slovenije \u00bbzavezani za pla\u010dilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu Slovenija), in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije\u00ab (t.i. na\u010delo obdav\u010ditve po svetovnem dohodku).<\/p>\n\n\n\n

To na\u010deloma pomeni, kot je navedeno v dokumentu \u00bbOpredelitev dohodkov, dose\u017eenih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdav\u010denja v Sloveniji\u00ab, da morajo rezidenti tudi dohodke dose\u017eene v tujini (oziroma z virom v tujini) za potrebe obdav\u010denja v Sloveniji opredeliti v skladu s slovensko zakonodajo. \u00bbDohodek dose\u017een iz dolo\u010denega naslova v tujini\u00ab, se torej dav\u010dno obravnava podobno,  kot \u00bb\u010de bi bil dose\u017een iz tega istega naslova v Sloveniji\u00ab. Tudi slede\u010d pogodbam o mednarodnem obdav\u010denju najve\u010dkrat velja, da se davek pla\u010da tam, kjer je bilo delo opravljeno, \u010desar ne gre vselej razumeti dobesedno, saj je kraj storitve lahko vezan tudi na dav\u010dno rezidentstvo tistega, ki storitev opravlja. Kadar ima posameznik v Sloveniji prijavljeno stalno prebivali\u0161\u010de, kjer \u017eivi tudi njegova dru\u017eina, delo pa opravlja v tujini, je najpogosteje \u0161e vedno obravnavan kot dav\u010dni rezident Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

Kot je \u0161e navedeno na spletni strani Finan\u010dne uprave Republike Slovenije (FURS)<\/a>, so dol\u017eni \u00bbslovenski rezidenti \u2013 fizi\u010dne osebe, ki dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti tudi izven Slovenije\u00ab, tudi za ta del dejavnosti \u00bbugotavljati prihodke in odhodke v skladu s slovensko dav\u010dno zakonodajo.\u00ab Te prihodke morajo vklju\u010diti v \u00bbdav\u010dni obra\u010dun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

V primeru izdajanja ra\u010dunov za storitve je sicer malo verjetno, da bi pri\u0161lo do obdav\u010ditve v tujini, v kolikor pa se to zgodi, lahko samozaposleni v dav\u010dnem obra\u010dunu uveljavljajo odbitek v tujini pla\u010danega davka iz naslova opravljanja dejavnosti, za kar morajo dav\u010dnemu organu predlo\u017eiti ustrezna dokazila. S stali\u0161\u010da posameznika (rezidenta Slovenije), ki opravlja storitve za tujega naro\u010dnika, je skratka smiselno, da poskrbi, da se izogne dvojnemu obdav\u010denju. To lahko stori na \u017ee omenjeni na\u010din (z dokazovanjem FURS-u), da je bil davek pla\u010dan v tujini, s \u010dimer poskrbi, kot je navedeno na spletni strani Ministrstva za finance, da kot rezident v Sloveniji \u00bbdopla\u010da le morebitno razliko med tujo in slovensko dohodnino\u00ab. \u017dal pa FURS to obravnava kot dav\u010dno olaj\u0161avo do katere tisti z normiranimi odhodki niso upravi\u010deni.<\/p>\n\n\n\n

Mogo\u010de pa je postopati tudi na druga\u010den na\u010din in poskrbeti za to, da do obdav\u010ditve v tujini sploh ne pride. Najbolj prakti\u010dno je, \u010de to ureja naro\u010dnik storitve iz druge dr\u017eave z dav\u010dnim oziroma finan\u010dnim uradom te dr\u017eave. V Sloveniji lahko nerezidenti (oziroma tisti, ki jim izpla\u010dujejo honorar) za oprostitev davka zapro\u0161ajo z enim izmed obrazcev KIDO. Podro\u010dje mednarodnega obdav\u010devanja je sicer zelo kompleksno, saj ga urejajo partikularne pogodbe med Slovenijo in drugimi dr\u017eavami, ki smo jih obravnavali v \u010dlanku na tej povezavi<\/a>. Glede na to, iz katere dr\u017eave samozaposleni v Sloveniji prejme honorar, je smiselno preveriti bilateralno pogodbo med obema dr\u017eavama (v kolikor ta obstaja) in konkretno postopanje dolo\u010diti glede na konkretno situacijo in zakonodajo, v katero ta spada.<\/p>\n\n\n\n

Poleg vsega na\u0161tetega je smiselno preveriti, da ne bi pri\u0161lo do dvojnega pla\u010devanja prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (v tujini in v Sloveniji), do \u010desar sicer v primeru samozaposlenih ne prihaja pogosto. V primeru ko denimo slovenski delavec \u017eeli v tujini dokazati vklju\u010denost v obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji, to stori preko izpolnjenega obrazca A1.<\/p>\n\n\n\n

Samozaposleni, ki poslujejo s tujino, morajo biti pozorni tudi na zakonodajo, ki v tem kontekstu ureja podro\u010dje davka na dodano vrednost. Lahko se namre\u010d zgodi, da morajo zaradi poslovanja s tujino postati t.i. atipi\u010dni dav\u010dni zavezanci, ki obra\u010dunajo DDV samo v kontekstu poslovanja s tujino, medtem ko v primeru poslovanja s slovenskimi naro\u010dniki DDV-ja ne obra\u010dunavajo. Pri mednarodnem obdav\u010denju z DDV je pomembno dolo\u010dilo kraj obdav\u010ditve v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)<\/a>. \u010ce storitev, ki jo samozaposleni opravlja, spada v splo\u0161na pravila po ZDDV-1 in \u010de je naro\u010dnik storitve zavezanec za DDV, je ta storitev obdav\u010dena v dr\u017eavi, kjer ima sede\u017e prejemnik oziroma naro\u010dnik storitve, saj je v prvem odstavku 25. \u010dlena ZDDV-1 navedeno, da se kot \u00bbkraj opravljanja storitev, ki jih prejme dav\u010dni zavezanec, ki deluje kot tak,\u00ab \u0161teje \u00bbkraj, kjer ima ta dav\u010dni zavezanec sede\u017e svoje dejavnosti\u00ab. V tem primeru je potrebno postati atipi\u010dni dav\u010dni zavezanec in od naro\u010dnika storitve pridobiti njegovo identifikacijsko \u0161tevilko za DDV ter na ra\u010dun navesti klavzulo o t.i. obrnjeni dav\u010dni obveznosti, po kateri je storitev predmet DDV v dr\u017eavi naro\u010dnika storitve. Prav tako mora samozaposleni postati atipi\u010dni zavezanec za DDV, \u010de je sam naro\u010dnik storitev ali blaga iz tujine, pri \u010demer je, prav tako izhajajo\u010d iz 25. \u010dlena ZDDV-1, sam obvezan za pla\u010dilo DDV. \u010ce pa naro\u010dniki storitev iz tujine, s katerimi samozaposleni posluje, niso zavezanci za DDV, potem tudi samozaposlenemu na\u010deloma ni potrebno postati zavezanec za DDV. Tudi v tem kontekstu pa je zakonodaja precej kompleksna, zato je smiselno postopati glede na konkretno situacijo in glede na ustaljeno prakso v podobnih situacijah.<\/p>\n\n\n\n

* Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sodobna umetni\u0161ka in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi \u0161tevilni dr\u017eavni in evropski mehanizmi, direktive in razli\u010dni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko samozaposleni v Sloveniji prejmejo honorar s strani organizacije (ali posameznika), ki je rezident druge dr\u017eave. … Preberi ve\u010d o SERVIS: Prihodki iz tujine<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3,23,35],"tags":[],"class_list":["post-3687","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-servis"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3687","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3687"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3687\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9079,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3687\/revisions\/9079"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3687"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3687"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3687"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}