{"id":3641,"date":"2019-02-06T12:30:18","date_gmt":"2019-02-06T12:30:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3641"},"modified":"2019-09-30T08:08:33","modified_gmt":"2019-09-30T08:08:33","slug":"dobre-prakse-nvo-v-kulturi-osmoza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/02\/06\/dobre-prakse-nvo-v-kulturi-osmoza\/","title":{"rendered":"Dobre prakse NVO v kulturi: Osmo\/za"},"content":{"rendered":"\n<p><strong>Z novim letom smo v Kulturosferi za\u010deli s predstavitvami dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Predstavljati \u017eelimo primere delovanja NVO v kulturi, ki pre\u010dijo razli\u010dna podro\u010dja, se med seboj povezujejo, kreirajo nove eksperimentalne prakse in so dru\u017ebeno odgovorne.&nbsp;&nbsp;<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>V januarski \u0161tevilki smo predstavili Zavod Kersnikova, tokrat pa smo se odpravili v Osmo\/zo, produkcijsko-predstavitveni prostor v soupravljanju treh nevladnih organizacij v kulturi.<\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n<blockquote>\n<p>Prisluhnite celotnemu pogovoru v Kulturosferinem junijskem podcastu, ki ga najdete <a href=\"https:\/\/anchor.fm\/drutvo-asociacija\/episodes\/Kulturosfera--februar-2019-Osmoza-e5gl92\">na tej povezavi<\/a>.<\/p>\n<\/blockquote>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/anchor.fm\/drutvo-asociacija\/embed\/episodes\/Kulturosfera--februar-2019-Osmoza-e5gl92\/a-aot7jf\" width=\"400px\" height=\"102px\" frameborder=\"0\" scrolling=\"no\"><\/iframe><br \/>Osmo\/za se nahaja na Bavarskem dvoru v sredi\u0161\u010du Ljubljane. Leta 2017 so prostor vzpostavile tri prepoznavne nevladne organizacije v kulturi &#8211; Zavoda Delak in Projekt Atol ter Dru\u0161tvo Ljudmila. Ljudmila se ukvarja s popularizacijo in razvojem odprto-kodne kulture, licenc in distribucije podatkov, Delak je produkcijska hi\u0161a, ki raziskuje post-gravitacijsko umetnost in kulturalizacijo vesolja, Atol pa se ukvarja s prepletom umetnosti in tehnolo\u0161kih ter znanstvenih raziskav.<\/p>\n<p>&#8220;V tistem \u010dasu smo se brez vsaj pribli\u017eno primernih prostorov zna\u0161li \u0161tevilni producenti v Ljubljani. Zavod Delak in Ljudmila sta bila brez strehe nad glavo, prav tako pa smo pri Projektu Atol delovali v premajhnih prostorih. Klju\u010dni pri tem sta bila vloga ob\u010dine, torej aktivacija Oddelka za kulturo MOL in za tem \u0161e razumevanje in podpora \u017eupana Jankovi\u0107a,&#8221; se spominja Uro\u0161 Veber iz Zavoda Projekt Atol.<\/p>\n<p>Ob\u010dina namre\u010d ni na\u0161la primernih prostorov za eno organizacijo, v konzorciju treh pa so se odprle mo\u010dnej\u0161e zagovorni\u0161ke mo\u017enosti za vzpostavitev skupnega prostora v mestu. &#8220;Navkljub na\u0161i raznolikosti vemo, da so vse tri institucije izrasle znotraj skupnega okvira. Zgodovina povezav in sodelovanj od devetdesetih do danes je enostavno opravila svoje in vzpostavitev konzorcija treh se je v nekaj minutah po prvem ogledu prostorov vzpostavila kot enostavno nujna, v naslednjih dneh pa tudi kot edina mo\u017ena,&#8221; \u0161e dodaja Veber.<\/p>\n<p><strong>Prostor eksperimenta ter pre\u010denja umetnosti in znanosti<\/strong><\/p>\n<p>Osmo\/za je prostor eksperimenta, razvoja, produkcije in predstavljanja umetni\u0161kih in drugih kulturnih praks, ki ga skupno kurirajo tri nevladne organizacije. Vodilo Osmo\/ze je, da je prostor, ki je tu ZA\u00a0kulturo, umetnost in znanost. &#8220;Razlogov za ime je pravzaprav ve\u010d. Prvi sklop izhaja iz osmoze kot pojava, ki ga ne moremo misliti brez nekega polprepustnega medija, recimo neke vrste membrane,&#8221; razlaga Veber.<\/p>\n<blockquote>\n<p>&#8220;To se nam zdi klju\u010dno, saj je Osmo\/za hkrati jasno opredeljen in zamejen prostor za raziskovanje in produkcijo umetni\u0161kih in kulturnih vsebin, hkrati pa tudi izjemno odprt, prepusten, nedogmati\u010den okvir.&#8221; <strong><em>Uro\u0161 Veber, Zavod Projekt Atol<\/em><\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n<p>Podobno kot je osmoza eden temeljnih pojavov za obstoj \u017eivljenja, brez katere ne obstaja nobena celica, vsi trije partnerji Osmo\/zo vidijo kot temeljno razvojno platformo. &#8220;V tem kontekstu jo je \u0161e bolj kot prostor morda smiselno misliti kot temeljni mehanizem, glavni vzvod na\u0161ega delovanja in obstoja,&#8221; \u0161e dodajajo v Zavodu Projekt Atol.<\/p>\n<p>Ime izhaja tudi iz lokacije prostora, saj se nahajajo v osmem nadstropju poslovnega sredi\u0161\u010da.\u00a0&#8220;Prostora se je hitro prijelo ime \u00bbOsmo\u00ab. \u010ce ne drugega vratarju vedno pove\u0161, da gre\u0161 v Osmo in bo razumel. A ker se iz pisarni\u0161kega dela lepo vidi na dvori\u0161\u010de pred Borzo, gre pri imenu Osmo\/za tudi za poklon protestnemu gibanju &#8216;Boj za&#8217;,&#8221; pojasnjuje Veber, ki poudarja, da si te\u017eko predstavljajo svoje delo brez aktivisti\u010dnega zagona in nenehnega zanikanja mej mogo\u010dega in &#8216;normalnega&#8217;.<\/p>\n<p><strong>Kuratorski izzivi razli\u010dnih producentov<\/strong><\/p>\n<p>Vse tri organizacije znotraj Osmo\/ze so se povezovale \u017ee od devetdesetih, se med seboj navdihovale in spodbujale pri razvoju. Zato skupno kuriranje prostora navkljub medsebojni avtonomiji produkcijskega procesa zanje ne predstavlja te\u017eav.<\/p>\n<p>&#8220;V deljenju skupnih prostorov pretirane formalizacije ni. Vsaka organizacija skrbi za lastne programe in dovolj so nepisana na\u010dela odprtosti in demokrati\u010dnosti. Ne le do organizacij znotraj konzorcija, ampak tudi do ostalih gostujo\u010dih vsebin,&#8221; pojasnjujejo v Osmo\/zi. Ko ena izmed treh organizacij deluje v prostoru se smatra, da gostuje pri ostalih dveh in obratno. Na tak na\u010din je Osmo\/za hkrati doma\u010da hi\u0161a in prostor gostovanja.<\/p>\n<p>Prostor so morali ob vselitvi obnoviti in prilagoditi svojim potrebam, a so ga razvijali tako, da je zastavljen ve\u010dfunkcionalno in polivalentno. V njem med drugim organizirajo izobra\u017eevanja, razstave, koncerte in gledali\u0161ke projekte.<\/p>\n<blockquote>\n<p>&#8220;Mislim, da nam je uspelo, saj me osebno veseli, da vsak projekt prostor naseli na druga\u010den na\u010din. Niti ena predstava, razstava, delavnica ali predavanje, z izjemo ponovitev, seveda, si prostora ni organizirala na povsem enak na\u010din kot kak\u0161na poprej. Ta odsotnost rutine mi je vedno v\u0161e\u010d.&#8221;<strong><em> Uro\u0161 Veber, Zavod Projekt Atol<\/em><\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n<p>Veber dodaja, da je dejstvo, da verjamejo v medsebojno kakovost dela in programov, izjemnega pomena za harmoni\u010dno delovanje: &#8220;V vsaki kulturni hi\u0161i se za izvrstne vsebine znamo in moramo prilagoditi. Ker se partnerji strinjamo o nujnosti in pomembnosti dela vsakega od nas, je sodelovanje mogo\u010de tudi takrat, ko se na prvi pogled zdi, da ni ve\u010d re\u0161itve, na primer, ko je zasedenost prostora ali opreme \u017ee popolna, in se zdi, da je re\u0161itev samo \u0161e premagovanje osnovnih fizikalnih zakonov.&#8221;<\/p>\n<p><strong>Upravljanje prostorov je za NVO \u0161e vedno izziv\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Zaradi \u0161e vedno odsotnega sistemati\u010dnega podpornega financiranja NVO v kulturi ter kroni\u010dne finan\u010dne podhranjenosti, je upravljanje prostorov za nevladne organizacije \u0161e vedno iz\u010drpljujo\u010d izziv. NVO ima v najboj\u0161em primeru namre\u010d pokrite programske stro\u0161ke, ne pa denimo tudi sredstev za nujna vlaganja v prostor. &#8220;Morebitne investicije v premi\u010dno opremo so zaradi narave dela nujne, a so postale bolj vpra\u0161anje spretnega upravljanja, na primer s sredstvi iz tujine ali EU. Investicije v resno opremo so znotraj gabaritov podpore Ministrstva za kulturo in mestne ob\u010dine prakti\u010dno nemogo\u010de. Zlasti rezi na ravni dr\u017eave v zadnjih 10 letih so bili neizprosni. NVO sektor v kulturi so v dobr\u0161ni meri spravili na res tragi\u010dno raven,&#8221; poudarja Veber.<\/p>\n<blockquote>\n<p>&#8220;V Osmo\/zi smo prostor lahko usposobili tako zaradi opreme, ki jo imamo \u0161e iz nekih drugih \u010dasov, pa tudi zaradi bolj\u0161e povezanosti kulturnega sektorja v zadnjih nekaj letih. Tudi podpori javnih zavodov in komercialnih dobaviteljev opreme se moramo zahvaliti, da nekaj infrastrukture \u0161e vedno \u017eivi in se jo uporablja v Osmo\/zi.&#8221; <strong><em>Uro\u0161 Veber, Zavod Projekt Atol<\/em><\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n<p>A zgolj to ni dovolj, saj lahko okvara preprostih stvari, kot je recimo vodovod ali stare cevi, pomenijo finan\u010dno nemogo\u010de breme.\u00a0 &#8220;Denarja za investicijo v obnovo trakta, ki v celoti potrebuje prenovo, nih\u010de od treh organizacij nikoli ni imel. Tak\u0161ni dogodki so polni melanholi\u010dnih spoznanj o tem, s kako malo sredstev zares NVO sektor omogo\u010da nastanek tak\u0161nega \u0161tevila kakovostnih vsebin. Nikomur ni prijetno tik pred otvoritvijo razmi\u0161ljati, kako smo vsi le en izliv vode iz starih cevi pred kolapsom. Je pa res, da je spodbudna obljuba ob\u010dine, da ne bodo pustili, da nas tak problem odplakne. Tak odnos, neko osnovno razumevanje, vseeno vra\u010da nekaj zagona,&#8221; \u0161e dodajajo v Zavodu Projekt Atol.<\/p>\n<p><strong>Preseganje umetni\u0161kih podro\u010dji kot formula in izziv razvoja<\/strong><\/p>\n<p>Intermedijsko podro\u010dje je zaradi prepletov razli\u010dnih tehnologij in \u017eanrov eno najbolj zahtevnih produkcijskih na\u010dinov delovanja, prezentacijsko pa je zelo heterogeno. &#8220;Tako nekateri projekti bolj kot v galerije pa\u0161ejo na odre. V tem smislu je tako mo\u017enosti vedno veliko, saj se je potrebno ozirati tako po dvoranah kot galerijah, a objektivno re\u010deno so prostori predstavljanja umetnosti slabo opremljeni in \u017ee pregovorno polno zasedeni. \u0160e precej ve\u010dji problem so tehnolo\u0161ko solidno opremljeni razvojni prostori. Teh je komaj kaj in razvoj projekta pogosto poteka prek uporabe opreme, ki se nahaja na treh ali \u0161tirih razli\u010dnih krajih, torej med tremi ali ve\u010d organizacijami,&#8221; pojasnjujejo v Osmo\/zi.<\/p>\n<p>Osmo\/za ima dva razvoja umetni\u0161ka studia ter prireditveni prostor, vsi trije pa so nenehno zasedeni, kar po svoje govori o tem, kako velike so potrebe po tovrstnih profesionalno opremljenih prostorih. Tri organizacije namre\u010d delujejo po pravilu, da prostore dajo na voljo ostalim posameznikom in organizacijam, \u010de jih same ne potrebujejo.<\/p>\n<blockquote>\n<p>&#8220;Kar pa se ti\u010de razvoja projektov pa je skrajen \u010das, da podro\u010dje, na katerem smo v Sloveniji uspeli vzgojiti tak\u0161no \u0161tevilo mednarodno prepoznavnih umetnikov tehni\u010dno in produkcijsko bolje opremi in dokler je \u0161e mo\u017eno zapre tehnolo\u0161ko-produkcijsko vrzel, ki je zlasti o\u010ditna v primerjavi s partnerji iz na\u0161ih mednarodnih mre\u017e.&#8221; <strong><em>Uro\u0161 Veber, Zavod Projekt Atol<\/em><\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n<p><strong>Mednarodno sti\u010di\u0161\u010de umetnosti<\/strong><\/p>\n<p>Osmo\/za je prek evropskih projektov, mre\u017e in povezav mo\u010dno vpeta v mednarodno delovanje in predstavlja sti\u010di\u0161\u010de razli\u010dnih umetnosti in umetnikov iz vsega sveta.\u00a0Ljudmila je trenutno partner projekta EASTN-DC, ki je klju\u010den vir za produkcijo izvirnih umetni\u0161kih del, s pomo\u010djo projekta nastajajo programih umetni\u0161kih rezidenc, projekt pa omogo\u010da tudi mednarodno kro\u017eenje umetni\u0161kih vsebin.<\/p>\n<p>Projekt Atol je vodja mednarodnega projekta Feral Labs Network, v okviru katerega razvijajo nove razvojne formate in umetni\u0161ke reziden\u010dne programe. Slednji so vezani predvsem na Osmo\/zo, novi razvojni formati Feral Labs pa so na\u010drtovani tako, da namenoma potekajo izven sicer\u0161njih produkcijsko-prezentacijskih vozli\u0161\u010d. Je pa Atol tudi partner projekta Chemobironics, v okviru katerega si obetajo ve\u010d sodelovanja umetnikov z bazi\u010dnimi znanostmi v mednarodnem kontekstu.<\/p>\n<blockquote>\n<p>&#8220;Na splo\u0161no so evropski projekti so za podro\u010dje intermedijskih umetnosti \u017ee vrsto let klju\u010d do razvoja doma\u010dega podro\u010dja in na\u0161i programi in kapacitete bi bili bistveno osiroma\u0161eni brez teh sredstev.&#8221; <strong><em>Uro\u0161 Veber, Zavod Projekt Atol<\/em><\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n<p><strong>Formula uspeha: povezovanje akterjev na neodvisni sceni<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce je bila v devetdesetih zna\u010dilna velika eksplozija nevladnih organizacij, se je za\u010del sektor v zadnjih letih veliko bolje povezovati in iskati sinergije, s \u010dimer se je odprla klju\u010dna pot do ve\u010dje in hitrej\u0161e profesionalizacije sektorja.<\/p>\n<p>&#8220;Zani\u010devalen odnos do kulture na ravni dr\u017eave v zadnjih desetih letih je morda \u0161e pospe\u0161il povezovanje na podro\u010dju kulture in mnoge organizacije spodbudil k ve\u010dji povezljivosti in ve\u010d skupnih nastopih. Spet drugi se sodelovanja in predvsem medsebojnega zaupanja \u0161ele u\u010dijo. Gre namre\u010d za dolgotrajen in naporen proces,&#8221; svoje izku\u0161nje delijo v Atolu. &#8220;Morda nam je bilo nekoliko la\u017eje, saj je Zavod \u017ee od samega nastanka le tu in tam kak\u0161en projekt speljal brez povezovanja z doma\u010dimi ali tujimi partnerji. Deljenje resursov je bilo \u017ee od nekdaj osnoven na\u010din delovanja. Neredko smo opremo kupovali na podlagi pregleda tega, kaj je na voljo pri partnerjih in tako namensko vstopali v verige nesebi\u010dnega deljenja tehni\u010dnih in produkcijskih sredstev. V tem smislu se v\u010dasih zalotimo, da imamo v\u010dasih premalo potrpljenja do tistih, ki se takih na\u010dinov \u0161ele privajajo.&#8221;<\/p>\n<p>V tem kontekstu Osmo\/zo razumejo kot logi\u010dno nadgradnjo svoje razvoje politike in stremljenja k dolgoro\u010dni viziji razvoja zavoda in sektorja na sploh: &#8220;Seveda pa je skupen prostor bistveno zahtevnej\u0161e kot zgolj izmenjava opreme ali skupen produkcijski nastop. Posluh do partnerjev in potrpe\u017eljivost v\u010dasih vzameta nekaj energije in \u010dasa, a vseeno gre za na\u0161e najbli\u017eje sodelavce, klju\u010dne zaveznike in najve\u010dje podpornike. Gre ve\u010d kot samo za deljenje resursov in novo prizori\u0161\u010de, ki ga lahko sooblikujemo, ampak tudi za ve\u010djo stabilnost za vse.&#8221;<\/p>\n<blockquote>\n<p>Ste tudi vi NVO v kulturi z odli\u010dnim in inovativnim projektom, ki ga \u017eelite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere?\u00a0<a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/11\/13\/poziv-iscemo-dobre-prakse-nvo-v-kulturi\/\">Prijavite se na na\u0161 poziv!<\/a><\/p>\n<\/blockquote>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Z novim letom smo v Kulturosferi za\u010deli s predstavitvami dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Predstavljati \u017eelimo primere delovanja NVO v kulturi, ki pre\u010dijo razli\u010dna podro\u010dja, se med seboj povezujejo, kreirajo nove eksperimentalne prakse in so dru\u017ebeno odgovorne.&nbsp;&nbsp; V januarski \u0161tevilki smo predstavili Zavod Kersnikova, tokrat pa smo se odpravili v Osmo\/zo, produkcijsko-predstavitveni prostor v &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/02\/06\/dobre-prakse-nvo-v-kulturi-osmoza\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Dobre prakse NVO v kulturi: Osmo\/za<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-3641","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kulturosfera","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3641","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3641"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3641\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4542,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3641\/revisions\/4542"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3641"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3641"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3641"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}