{"id":3627,"date":"2019-02-05T23:11:42","date_gmt":"2019-02-05T23:11:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3627"},"modified":"2019-02-06T02:31:39","modified_gmt":"2019-02-06T02:31:39","slug":"iz-prve-vrste-dum","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/02\/05\/iz-prve-vrste-dum\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: DUM"},"content":{"rendered":"

V elektronskem mese\u010dnem glasilu Kulturosfera nadaljujemo s predstavitvenimi pogovori s \u010dlanicami in \u010dlani Asociacije.<\/strong><\/p>\n

Tokrat predstavljamo Dru\u0161tvo umetnikov DUM, ki zdru\u017euje vrhunske umetnike na podro\u010dju vizualne umetnosti in sodobnega plesa ter s svojim delom bri\u0161e meje prehajanja med razli\u010dnimi vrstami umetnosti.<\/p>\n

<\/p>\n

Kaj vidite kot najve\u010djo te\u017eavo nevladnih organizacij v kulturi, ki bi jo bilo potrebno izbolj\u0161ati?<\/strong>
\nKo govorimo o profesionalnem ustvarjanju NVO ali samostojnih umetnikov,\u00a0 je prav gotovo potrebno v nacionalnem programu slediti izena\u010devanju profesionalnega umetni\u0161kega dela v in izven javnih zavodov.<\/p>\n

Za vpra\u0161anja same umetnosti po tem, ko je delo narejeno, ni ve\u010d va\u017eno, ali je nastalo v institucionalnem okviru ali zunaj njega.<\/p><\/blockquote>\n

Brez dvoma je v tem smislu potrebno jasno pove\u010danje financiranja NVO resorja in jasna utrditev finan\u010dnega dele\u017ea temu resorju. V na\u0161em prostoru so skoraj vse nevladne organizacije v osnovi odvisne le od dveh sofinancerjev, dr\u017eave in lokalne skupnosti, ki razpolagata z javnim denarjem. Zato bi bilo logi\u010dno od take slu\u017ebe pri\u010dakovati odnos, ki temelji na visoko profesionalnem odnosu odgovornega partnerja in servisa umetni\u0161ki produkciji in manj odnos, ki krepi nekak\u0161en korporativni duh na strani financerja. V trenutnem sistemu se tudi prostor za sodobno umetni\u0161ko produkcijo nejasno me\u0161a s pojmi \u0161ir\u0161e kulture, kulturnih industrij, tudi ljubiteljskimi dejavnostmi, tradicijami, celo socialnimi vpra\u0161anji.<\/p>\n

Kar se ti\u010de umetni\u0161ke produkcije, je verjetno potrebno posebej, bolj in jasno definirati prav njen prostor. Kot pravi Carl Andre: “Kultura je tisto, kar se nam zgodi, umetnost pa, kar mi naredimo kulturi.” (“Art is what we do. Culture is what what is done to us.”)<\/em><\/p>\n

NVO v kulturi \u017ee vrsto let ponavljamo, da razpisi niso prilagojeni razli\u010dnim podro\u010djem in obsegom delovanja NVO v kulturi. Kako se v DUM soo\u010date s temi te\u017eavami?<\/strong>
\nRes je, pri nas se v razpisni politiki – ki je dejansko za NVO tudi vsa kulturna politika, resorji vedno bolj lo\u010dujejo in v svojih definicijah bolj o\u017eajo.<\/p>\n

V\u010dasih izgleda, kot da bi se birokratska kreativnost natan\u010dnih definicij nekako ne uspela uloviti z umetni\u0161ko kreativnostjo.<\/p><\/blockquote>\n

Enkrat jo prehiteva po levi, enkrat po desni, ali pa zaostaja namesto, da bi ji kot dober servis sledila. Vsekakor je potrebno slediti bistvu, ki ga ima neka dobra umetni\u0161ka praksa v nasprotju z vsemi poizkusi “prevzgajanja,” ki smo jim v veliki meri pri\u010da v razpisnih politikah.<\/p>\n

DUM je primer NVO, ki ne pristaja na ‘tla\u010denje’ v eno obliko sodobne umetnosti, ampak delujete interdisciplinarno in zdru\u017eujete ve\u010d podro\u010dji. Kar seveda uradna razpisna politika ne spodbuja. Kak\u0161ne spremembe bi bile tu nujno potrebne?<\/strong>
\nRes je, temu dikatatu ‘enega podro\u010dja’, ki se je z leti ja\u010dalo, se nismo uklonili, kar nas je verjetno stalo precej. Dejstvo je, da vsi delujemo znotraj polja in pojma sodobne umetnosti. Razpisna politika bi morala to \u0161irino vzpodbujati, biti fleksibilna za vklju\u010devanje novih pojmov in za prehajanje med njimi, namesto, da meje pudarja, o\u017ea resorje in to vedno bolj izkori\u0161\u010da za izlo\u010devanje. Prepozna naj kvalitativno potencialnost in referen\u010dnost umetni\u0161ke produkcije, ki sta bistveni ne glede na ‘resor’. \u010ce je praksa dobra, referen\u010dna, celo visoko referen\u010dna, \u017ee etablirana doma in mednarodno, samo podro\u010dje res ne bi smelo biti klju\u010dno. Morda bi morali \u00a0povsem obrniti “ocenjevalno smer”, najprej selekcija glede na umetni\u0161ki potencial, \u010de je ta visok, se umesti in najde tudi ‘osnovno polje’!<\/p>\n

V DUM se med drugim ukvarjate tudi s sodobnim plesom, ki je ena najbolj podhranjenih podro\u010dji sodobne umetnosti pri nas. Kaj bi bilo potrebno po va\u0161em mnenju na polju sodobnega plesa najprej re\u0161iti?<\/strong><\/p>\n

Ena od misli je ta, da bi recimo v \u00a0nacionalni program gotovo lahko plesna umetnost \u0161la v enem skupnem polju in pojmu. Sedaj je sodobni ples na uprizoritvenem podro\u010dju, balet pa na glasbenem resorju in povsem lo\u010dena med sabo – \u010deprav gre v obeh primerih za plesno umetnost. Prav \u017ealostno je, da ta delitev \u0161e ni del preteklosti. Sicer je v sodobnem ustvarjanju plesa pri nas temeljni problem, ki le to zavira in hromi to, da bi bilo kon\u010dno treba razumeti razliko med repertorarno sodobno plesno dejavnostjo ali skupino in avtorsko sodobno plesno ustvarjalnostjo in grupo, ekipo.<\/p>\n

En-knap na primer je pri nas repertotarna skupina, avtorske ekipe ni nobene, ki bi bila kot taka prepoznana ali trajneje sofinancirana, ker na\u0161e strukture tega niso prepoznale kot klju\u010dno za razvijanje sodobnega plesa. Repertoarna skupina vabi razli\u010dne avtorje in plesalke_ce in ostale, \u010de ima sredstva, lahko tudi najbolj\u0161e in seveda od kjerkoli. Avtorska razvija delo enega od avtorjev – koreografk in koreografov, s katerim se zavija dolo\u010dena plesna estetika in z njo celotna \u0161ir\u0161a ekipa (plesalcev in ostalih). Omogo\u010dati tak\u0161ne pogoje – torej dovolj kontinuirano delovanje posami\u010dnim potencialno zelo mo\u010dnim koreografom_injam (z njim pripadajo\u010do ekipo), v nekem prostoru, je eden od temeljev sodobnega plesa. Tega razumevanja pri nas \u0161e nimamo, da bi bila tudi posami\u010dna koreografska praksa na primer sofinancirana programsko. Tako pa se nekako le krpa, dejansko pa smo tisti, \u00a0ki \u0161e te\u017eimo in bomo te\u017eili \u00a0k temu, bolj ali manj obsojeni na dihanje ‘na \u0161krge’.<\/p>\n

Tako kot so \u00a0sedaj postavljeni enoletni projekti razpisi, so morda dobra prilo\u017enost za za\u010detke, za prve, druge, morda tretje projekte. Za nekoga, od kogar se pri\u010dakuje vrhunskost in prese\u017enost, pa pomenijo umiranje.<\/p><\/blockquote>\n

Neka oblika sodobnega plesnega centra bi pri vsem tem lahko strukturno, logisti\u010dno in \u0161e kako zelo pripomogla k zares profesionalnim pogojem v celotnem procesu in kontinuirani izgradnji \u0161ir\u0161e publike, ki bi se ob takem na\u010dinu lahko daljnoro\u010dno gradila in tudi vzgajala.<\/p>\n

Kaj so najve\u010dji izzivi na polju vizualne umetnosti, predvsem za samozaposlene?<\/strong>
\nV umetni\u0161kem smislu izive za samozaposlene in zaposlene vidimo kot ene in iste. Le te \u00a0ni mo\u010d razlikovati glede na status umetnika. Sicer so v vizualnem polju na nek na\u010din vsi samozaposleni,\u00a0 posebnost vizualnega polja za razliko od denimo uprizoritvenih umetnosti je, da v tem polju pravzapv ne obstaja “zaposlen umetnik”, kot je na primer lahko zaposlen re\u017eiser. V tem primeru pomeni odstostnost drugih struktur, kot so denimo fundacije, naro\u010dila, umetni\u0161ki trg, \u0161e \u00a0bolj ob\u010dutno pomanjkljivost. \u010ce pa pogledamo obstoje\u010de smernice uradnega sofinanciranja, smo soo\u010deni s tem, da le te v ve\u010dini podpirajo ne toliko ustvarjalca \u00a0ali njegovo \u00a0delo, temve\u010d veliko bolj admistrativno razstavno strukturo. Vsekakor bi bilo pomembno pri sofinanciranju pozornost nameniti razlikovanju med produkcijo razstave in produkcijo samega umetni\u0161kega dela ter afimirati slednje, ki ga ustvarja umetnik – praviloma sam – v svoji re\u017eiji.<\/p>\n

DUM ob\u010dasno izdaja tudi publikacije. Kako dr\u017eava po va\u0161em mnenju skrbi za neodvisno zalo\u017eni\u0161tvo?<\/strong><\/p>\n

Dobrodo\u0161lo bi bilo, \u010de publikacije, ki so del umetni\u0161kega programa, ne bi bile smatrane kot sicer\u0161nja zalo\u017eni\u0161ka dejavnost, in bi lahko nekatere umetni\u0161ke publikacije sofinancirali tudi v okviru samih umetni\u0161kih programov ali projektov.<\/p><\/blockquote>\n

Ve\u010dina DUM-ovih publikacij je bila lahko izdana le s pomo\u010djo mednarodnih institucij, ki niso vezane samo na zalo\u017eni\u0161tvo, temve\u010d na umetnost (njeno produkcijo) v naj\u0161ir\u0161em smislu.<\/p>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i na\u010drti za prihodnje mesece?<\/strong><\/p>\n

Letos pripravljamo ve\u010d tako imenovane postprodukcije, zelo pomembno se nam v DUM-u kot producentu zdi, da investiramo v vzdr\u017eevanje \u017ee narejene produkcije. Kar nekaj dobrih del je ustavrjenih v okviru DUM-a tudi v zadnjih letih, zato pozornost posve\u010damo predvsem njihovi promociji doma in v tujini.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V elektronskem mese\u010dnem glasilu Kulturosfera nadaljujemo s predstavitvenimi pogovori s \u010dlanicami in \u010dlani Asociacije. Tokrat predstavljamo Dru\u0161tvo umetnikov DUM, ki zdru\u017euje vrhunske umetnike na podro\u010dju vizualne umetnosti in sodobnega plesa ter s svojim delom bri\u0161e meje prehajanja med razli\u010dnimi vrstami umetnosti.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-3627","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3627","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3627"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3627\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3636,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3627\/revisions\/3636"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3627"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3627"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3627"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}