{"id":3562,"date":"2019-01-09T18:24:00","date_gmt":"2019-01-09T18:24:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3562"},"modified":"2019-09-27T14:07:49","modified_gmt":"2019-09-27T14:07:49","slug":"dobre-prakse-nvo-v-kulturi-kersnikova","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/01\/09\/dobre-prakse-nvo-v-kulturi-kersnikova\/","title":{"rendered":"Dobre prakse NVO v kulturi: Kersnikova"},"content":{"rendered":"<p><strong>Z novim letom v Kulturosferi za\u010denjamo s predstavitvami dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Zakaj? Ker vemo, da ponujamo ogromno znanja, ker na\u0161i projekti dru\u017ebo okoli nas spreminjajo na bolje, in ker na\u0161e ideje odmevajo tudi v drugih sektorjih. I\u0161\u010demo inovativne pristope, ki so prepoznani pri nas in v tujini, ter so lahko zgled ostalim.<\/strong><\/p>\n<p>Prvega v nizu predstavljamo Zavod Kersnikova. Z njimi smo se pogovarjali o projektih, ki povezujejo umetnost in tehnologijo.<\/p>\n<blockquote><p>Prisluhnite celotnemu pogovoru v Kulturosferinem junijskem podcastu, ki ga najdete <a href=\"https:\/\/anchor.fm\/drutvo-asociacija\/episodes\/Kulturosfera--januar-2019-Umetnost-in-tehnologija---Kersnikova-e5gk83\">na tej povezavi<\/a>.<!--more--><\/p><\/blockquote>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/anchor.fm\/drutvo-asociacija\/embed\/episodes\/Kulturosfera--januar-2019-Umetnost-in-tehnologija---Kersnikova-e5gk83\/a-aot7fa\" scrolling=\"no\" width=\"400px\" height=\"102px\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p>Kersnikova je bila kot zavod ustanovljena s strani \u0160tudentske organizacije Univerze v Ljubljani in zdru\u017euje tri dele: mednarodno prepoznavno platformo za sodobne raziskovalne umetnosti Galerija Kapelica, hekerski prostor Rampa, ki povezuje in preizpra\u0161uje odnose med dru\u017ebo, znanostjo, tehnologijo in umetnostjo, ter laboratorij BioTehna, ki se osredoto\u010da na umetni\u0161ke raziskave \u017eivih sistemov.<\/p>\n<p><strong>Tehnologija: \u010dlovekov zaveznik ali sovra\u017enik?<\/strong><\/p>\n<p>&#8220;V Galeriji Kapelica, ki je najstarej\u0161a dejavnost Zavoda Kersnikova, \u017ee od leta 1995 sledimo umetni\u0161kim projektom, ki tematizirajo vplive sodobnih tehnologij na posameznika in dru\u017ebo. Skozi umetni\u0161ka dela spremljamo razvoj ra\u010dunalni\u0161kih orodij, ki so na eni strani omogo\u010dila strate\u0161ko preme\u0161\u010danje centrov mo\u010di in vladanja, na drugi strani pa so opolnomo\u010dila posameznika, da se informacijsko in komunikacijsko osamosvoji,&#8221; poudarja umetni\u0161ki vodja Galerije Kapelica<strong> Jurij Krpan<\/strong>.<\/p>\n<p>V Kapelici raziskujejo estetske prvine sodobnih intermedijskih umetni\u0161kih del, hkrati pa jih zanimajo tudi ideolo\u0161ka in ekonomsko politi\u010dna sporo\u010dila, ki jih le ta evocirajo. &#8220;Vseprisotnost visokotehnolo\u0161kih orodij je radikalno spremenila dru\u017ebeno tkivo ne glede na to, ali posameznik ta orodja uporablja ali ne. In \u010deprav \u010dlove\u0161tvo razvija tehnologijo, da bi si z uporabo tehnolo\u0161kih re\u0161itev olaj\u0161al \u017eivljenje, se pri\u010dakovano soo\u010damo z dejstvom, da v veliki ve\u010dini primerov tehnologija uporablja ljudi,&#8221; dodaja Krpan.<\/p>\n<p>Intermedija je relativno mlada umetni\u0161ka zvrst, zato je odsotnost medijske vzgoje ter kulture tehnolo\u0161kih rab \u0161e posebej pere\u010d problem, saj omogo\u010da rast \u0161tevila pasivnih uporabnikov, ki jim je s pomo\u010djo asepti\u010dnih aparatov mogo\u010de vladati ter izkori\u0161ati njihovo fizi\u010dno in podatkovno telo.<\/p>\n<blockquote><p>&#8220;Zato prepoznavamo kriti\u010dno umetni\u0161ko dejavnost na podro\u010dju tehnologizirane dru\u017ebe kot eno najpomembnej\u0161ih dru\u017ebenih dejavnosti, ki tematizirajo sobivanje ljudi in strojev.&#8221; <strong><em>Jurij Krpan<\/em><\/strong><\/p><\/blockquote>\n<p>&#8220;Pri tem stroje razumemo v naj\u0161ir\u0161em smislu tehnolo\u0161kih re\u0161itev, kamor nenazadnje uvr\u0161\u010damo tudi biotehnologije in aplikacije, s katerimi sku\u0161a industrija biotehnologij oblikovati razli\u010dne \u017eive organizme,&#8221; \u0161e dodaja Krpan.<\/p>\n<p><strong>Nerazumevanje umetnosti, ki raziskuje znanost<\/strong><\/p>\n<p>Na Kersnikovi stremijo k temu, da ve\u010dina projektov tematizira fenomenologije tehnologij in njihove vplive na posameznika in dru\u017ebo. Kljub pogostemu nerazumevanju tovrstne usmeritve, pri njej ne gre za \u017eeljo, da bi umetniki delovali na polju znanosti, temve\u010d za to, da ustvarjajo umetnost, ki raziskuje teme z orodji in materiali, ki izhajajo iz dru\u017ebene realnosti, pre\u0161ite s tehnolo\u0161kimi aplikacijami.<\/p>\n<p>&#8220;Na na\u0161em podro\u010dju se sre\u010dujemo s celo vrsto napa\u010dnih interpretacij in zablod, saj amerikanizirano uporabljanje ozna\u010devalnih sintagem <em>art&amp;technology<\/em> ali <em>art&amp; science<\/em> (tudi denimo <em>Bio Art<\/em>), celotno podro\u010dje splo\u0161\u010dijo na te generalizirajo\u010de oznake, s katerimi se vsepovprek ozna\u010dujejo povsem razli\u010dni umetni\u0161ki projekti. Na ta na\u010din se obi\u010dajno nehote oropa projekte za njihovo specifi\u010dno poved in poeti\u010dno razse\u017enost, saj se jih s povr\u0161nim ozna\u010devanjem (<em>taging<\/em>) vr\u017ee v isti ko\u0161, kot vse ostale projekte, ki tematizirajo polje znanosti ali tehnologij,&#8221; opozarja Krpan.<\/p>\n<blockquote><p>&#8220;Splo\u0161ne sodbe, ki se rogajo umetni\u0161kim delom, \u010de\u0161 &#8216;to ni umetnost, to je znanost&#8217; ali pa &#8216;vsi roboti so enaki&#8217;, simptomati\u010dno ka\u017eejo na odsotnost poznavanja in razumevanja umetni\u0161kih poetik, ki vznikajo iz radikalno spremenjenih produkcijskih, ekonomskih, politi\u010dnih in dru\u017ebenih razmerij sodobnega \u010dasa.&#8221; <em><strong>Jurij Krpan<\/strong><\/em><\/p><\/blockquote>\n<p>Podro\u010dje intermedijske umetnosti je za\u010dela dr\u017eava med resorji podpirati nazadnje.&nbsp; &#8220;Nekaterim razsvetljenim posameznikom iz konca devetdesetih let prej\u0161njega stoletja, ki so slu\u017ebovali na ministrstvu in na MOL, se imamo zahvaliti, da je bila ta umetni\u0161ka dejavnost prepoznana kot relevantna in v javnem interesu,&#8221; se spominja Krpan.<\/p>\n<p>Zaradi kasnej\u0161ega pogostega nerazumevanja uradnikov na ministrstvu je intermedija (p)ostala najmanj financirano podro\u010dje ustvarjalnosti na ministrstvu. Kljub podpori in razumevanju mesta Ljubljana se je Kersnikova \u017ee pred leti usmerila predvsem v pridobivanje evropskih sredstev, ki danes predstavljajo dve tretjini njihovega prora\u010duna.<\/p>\n<p><strong>Z razumevanjem tehnologij moramo za\u010deti zgodaj<\/strong><\/p>\n<p>Pomemben del dejavnosti Kersnikove je v zadnjih letih posve\u010den kulturno-umetnosti vzgoji. Z njo so za\u010deli zaradi \u017eelje po tem, da ob\u010dinstvu omogo\u010dijo razli\u010dne oblike vstopa v polje sodobne raziskovalne umetnosti. \u0160e posebej zaradi izjemno hitrih sprememb le te, ki jim obiskovalci te\u017eko sledijo.<\/p>\n<p>&#8220;Tako smo se odlo\u010dili, da ve\u010d pozornosti namenimo mladim, ki so se rodili v ta hekti\u010den svet post-fakti\u010dne realnosti,&#8221; razlaga Krpan. V zadnjih petih letih so eksperimentirali z ve\u010d izobra\u017eevalnimi moduli za razli\u010dne starostne skupine.&nbsp; &#8220;Spoznali smo, da je najlep\u0161e delati z otroci iz druge triade osnovne \u0161ole (9-13 let), ki so od ne\u017eivljenskega \u0161olskega aparata \u0161e ravno prav nepo\u0161kodovani,&#8221; pravijo na Kersnikovi.<\/p>\n<p>Generacija, ki je \u0161la prva skozi njihove vzgojne programe, danes \u017ee prevzema vlogo mentorjev, ali pa celo samostojno raziskuje in razvija svoje projekte. Skozi kulturno-umetnostno vzgojo posku\u0161ajo \u0161iriti vrednote sodelovanja, deljenja, izkustvenega ustvarjanja in kriti\u010dnega razmi\u0161ljanja.<\/p>\n<p><strong>Razvojni korak naprej: osrednja intermedijska institucija<\/strong><\/p>\n<p>Intermedijski producenti in ustvarjalci \u017ee dve desetletji poudarjajo nujnost ustanovitve osrednje institucije za intermedijsko umetnost. Prve resnej\u0161e pobude o produkcijsko-prezentacijski platformi so s Kersnikove na ministrstvo za kulturo romale leta 1999, nato pa so jih posku\u0161ali umestiti v prakti\u010dno vse klju\u010dne kulturni\u0161ke strate\u0161ke razvojne dokumente pod imenom <em>Black Box<\/em>. Ta ideja je zapisana tudi v \u0161e vedno aktualnem Nacionalnem programu za kulturo, ki je bil sprejet leta 2013, ki vzpostavitev tovrstne institucije razume kot klju\u010den korak k izbolj\u0161anju pogojev ustvarjanja in prezentacije intermedijske umetnosti.<\/p>\n<p>Za realizacijo tega ukrepa je bilo predvideno \u010drpanje kohezijskih sredstev, ki Slovenijo deli na vzhodno in zahodno regijo. Iz ideje osrednje institucije se je tako rodila ideja mre\u017ee centrov. &#8220;To je oksimoron <em>par excelence<\/em>. Tako danes nimamo ne mre\u017ee, ne centra, temve\u010d smo na sledi ne\u010demu, kar bo v najslab\u0161i razli\u010dici utrdilo <em>status quo<\/em> na podro\u010dju intermedijske umetnosti,&#8221; pravi Krpan.<\/p>\n<p>Ne glede na te omejitve so se z mislijo na zgodovinsko prilo\u017enost, ki se ponuja s povezovanjem producentov v funkcionalno platformo za raziskave, produkcijo in povezovanje z gospodarstvom (to je namre\u010d imperativ \u010drpanja kohezijskih sredstev), med seboj povezali producenti iz Maribora, Ljubljane in Nove Gorice. Nastal je konzorcij, s katerim nameravajo vzpostaviti Platformo za sodobno raziskovalno umetnost.<\/p>\n<blockquote><p>&#8220;Posebnost te povezovalne platforme ni le v tem, da bomo znotraj platforme vzostavili bolj\u0161e pogoje za delo umetnikov, temve\u010d, da bodo produkcijske kapacitete uveri\u017eene v plasiranje idej, ki jih lahko \u010drpamo iz umetni\u0161kih projektov v socialne inovacije na podro\u010dju pametne specializacije, digitalne transformacije in drugih tehno-kulturnih aplikacij.&#8221; <strong><em>Jurij Krpan<\/em> <\/strong><\/p><\/blockquote>\n<p>Namen konzorcija, ki nosi projektno ime kons:: platforma, je vzpostaviti mehanizem, ki bo po zgledu Future laba Ars Electronice kapitaliziral umetni\u0161ke ideje in s tem financiral umetni\u0161ko in umetnostno dejavnost na podro\u010dju sodobne raziskovalne umetnosti. Konzorcij sestavljajo ustanovitveni in pridru\u017eeni partnerji. Ustanovitveni partnerji so Zavod Kersnikova, Zavod projekt Atol, Aksioma, Cona, Ljudmila, MKC Maribor in Akademija umetnosti Nova Gorica. &#8220;Pridru\u017eenih partnerjev je preve\u010d, da bi jih na tem mestu na\u0161teval, prihajajo pa s podro\u010dja umetnosti, znanosti tehnologij in gospodarstva,&#8221; \u0161e pojasnjuje Krpan.<\/p>\n<p><strong>Vzor iz tujine za dolgoro\u010dni preboj<\/strong><\/p>\n<p>Podobnih projektov je na polju intermedije v tujini kar nekaj, morda so med najbolj znanimi MIT Medialab in nekdanji Xerox Parc v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike ter Futurelab Ars Electronica v sosednji Avstriji. &#8220;Tam nastajajo projekti v sodelovanju z industrijo, pri \u010demer so inovacije, ki jih prispeva ta umetnostna platforma, za ljudi emancipatorne in v duhu evropskih socialnih vrednot,&#8221; o avstrijski izku\u0161nji pripoveduje Krpan. &#8220;\u010ce kje, potem so take platforme in njihov \u00bb<em>mission driven design<\/em>\u00ab lahko korekcijska intervencija v abuzivne tehnolo\u0161ke aplikacije. Prepri\u010dani smo, da s takimi sodelovanji lahko dajemo zgled in alternativo startupovskemu deliriju in izkori\u0161\u010devalskim ekonomskim modelom velikih tehnolo\u0161kih platform,&#8221; \u0161e dodaja.<\/p>\n<p>Slovensko gospodarstvo temelji na polizdelikih in dodelovalnih poslih, obstaja tudi resno pomanjkanje razvojnih laboratorijev, v katerih bi se pripravljali na izzive naslednjih desetletji.<\/p>\n<blockquote><p>&#8220;V Sloveniji se sre\u010dujemo tudi z izjemnim nepoznavanjem sodobnih raziskovalnih umetnosti, kar odlo\u010devalci v gospodarski subjektih pospremijo z veliko mero nezaupanja in arogance. Toda tako kot vsaka zanimiva raziskovalna platforma, ki se ukvarja z izzivi prihodnosti, tudi na\u0161a ni omejena na lokalni kontekst, zato tudi mi pri\u010dakujemo sodelovanje z mednarodnimi podjetji.&#8221; <em><strong>Jurij Krpan<\/strong> <\/em><\/p><\/blockquote>\n<p>V \u010dasu, ko se zdi, da je vloga tradicionalne umetnosti le \u0161e domena prostega \u010dasa in umetni\u0161kega trgovanja, na Kersnikovi poudarjajo, da &#8220;oba po\u010divata na ekonomskih temeljih, ki umetnost oddaljujejo od disruptivnosti, ki jo je njena duhovna agencija imela v prej\u0161njem stoletju. Tako se poetika sodobnih umetni\u0161kih praks po\u010dasi seli v lege, kjer poteka produkcija pomenjanja v manj spektakularnih razse\u017enostih.&#8221;<\/p>\n<p>Za Kersnikovo zato ostaja klju\u010dno ustvarjanje bolj integriranega produkcijskega okolja za umetnost, ki bo poleg financiranja iz mehanizmov javnega interesa financirano tudi iz strukturnih sredstev.<\/p>\n<blockquote><p>Ste tudi vi NVO v kulturi z odli\u010dnim in inovativnim projektom, ki ga \u017eelite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/11\/13\/poziv-iscemo-dobre-prakse-nvo-v-kulturi\/\">Prijavite se na na\u0161 poziv!<\/a><\/p><\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Z novim letom v Kulturosferi za\u010denjamo s predstavitvami dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Zakaj? Ker vemo, da ponujamo ogromno znanja, ker na\u0161i projekti dru\u017ebo okoli nas spreminjajo na bolje, in ker na\u0161e ideje odmevajo tudi v drugih sektorjih. I\u0161\u010demo inovativne pristope, ki so prepoznani pri nas in v tujini, ter so lahko zgled ostalim. &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/01\/09\/dobre-prakse-nvo-v-kulturi-kersnikova\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Dobre prakse NVO v kulturi: Kersnikova<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,12,22,3],"tags":[],"class_list":["post-3562","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3562","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3562"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3562\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4525,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3562\/revisions\/4525"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3562"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3562"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3562"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}