{"id":3519,"date":"2019-01-08T21:22:29","date_gmt":"2019-01-08T21:22:29","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3519"},"modified":"2019-01-08T21:22:29","modified_gmt":"2019-01-08T21:22:29","slug":"kulturna-premisljevanja-urska-jez","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2019\/01\/08\/kulturna-premisljevanja-urska-jez\/","title":{"rendered":"Kulturna premi\u0161ljevanja: Ur\u0161ka Je\u017e"},"content":{"rendered":"

Za dolgoro\u010dno pre\u017eivetje in stabilnost nevladnih organizacij v kulturi je diverzifikacija prora\u010dunov izjemnega pomena. Ve\u010d stabilnih finan\u010dnih virov tudi pove\u010duje neodvisnost, saj se zmanj\u0161uje vezanost na enega samega financerja.<\/strong><\/p>\n

Pridobivanje zasebnih virov se v tej lu\u010di torej zdi nujno, a \u0161e zdale\u010d ne enostavno. K pisanju o potencialih in pasteh sodelovanja med gospodarstvom in kulturo smo tokrat povabili Ur\u0161ko Je\u017e, producentko v kulturi z dolgoletnimi izku\u0161njami v nevladnem sektorju, ki je svoj magisterij posvetila prav tej temi. 16. januarja bo tudi vodila Asociacijino delavnico<\/a> o pridobivanju sponzorskih sredstev.<\/p>\n

<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kultura in gospodarstvo \u2013 prilo\u017enost ali nemogo\u010da izbira?<\/strong><\/p>\n

Kulturni sektor je v veliki meri vezan na sredstva, ki jih za svoje delovanje pridobi iz javnih virov. Javna podpora na podro\u010dju kulture ka\u017ee tendenco upadanja, vedno ve\u010d je prijaviteljev, mehanizmi javnih razpisov so vedno bolj v razkoraku z vsakodnevno realnostjo ustvarjalk_cev in producentov.<\/p>\n

V golem boju za pre\u017eivetje, predvsem pa v \u017eelji razvoja in rasti, smo primorani iskati nove re\u0161itve.<\/p><\/blockquote>\n

Zavezni\u0161tva znotraj kulturnega sektorja so postala nepogre\u0161ljiva pre\u017eivetvena strategija. Morda je \u010das, da v gospodarstvu najdemo novega zaveznika. S sponzorstvi smo se sre\u010dali_e \u017ee vsi_e. Zagotavljanje sponzorskih sredstev in razvoj dolgoro\u010dnih sponzorskih partnerstev je na\u0161 skupni izziv. Dejstvo je, da zaradi pomanjkanja \u010dasa, \u010dlove\u0161kih resursov in znanj k pridobivanju sponzorjev le izjemoma pristopimo strate\u0161ko in onkraj konkretnega prihajajo\u010dega dogodka ali produkcije. Za za\u010detek ocenimo \u010das, ki ga vlo\u017eimo v pripravo razpisne dokumentacije, zahtevkov in poro\u010dil ter podporo zagovorni\u0161kim aktivnostim za izbolj\u0161anje mehanizmov javnega sofinanciranja. Kak\u0161en bi bil u\u010dinek povezovanja z gospodarstvom, \u010de bi mu kot posameznice_ki in sektor namenili enako koli\u010dino \u010dasa?Kljub omejenim \u010dlove\u0161kim resursom, ki so prva te\u017eava pridobivanja sponzorskih partnerjev na strani kulturnih organizacij, je verjetnost, da bo poglobljen pristop ponudil bolj\u0161e rezultate kot mno\u017ei\u010dno po\u0161iljanje deloma prilagojenih sponzorskih ponudb, ve\u010dja.<\/p>\n

Dejstvo je, da se sponzorstva v kulturi v Sloveniji nahajajo v tranziciji med donacijami in sponzorstvi. Rde\u010da nit pogovorov s podjetji o vlaganju sponzorskih sredstev v kulturo je nujnost dialoga in iskanja skupnih poti.<\/p>\n

Sponzorstva so posel in \u010das je, da tudi na strani kulturnih organizacij za\u010dnemo sponzorsko podporo podjetij razumeti kot vzajemen odnos, v katerem tudi kulturna organizacija odigra svojo vlogo.<\/p><\/blockquote>\n

Tako kot na\u0161e kulturne vsebine namenjamo skrbno izbranim ciljnim skupinam, moramo pri iskanju partnerjev v zasebnem sektorju svoje omejene \u010dlove\u0161ke vire in \u010das usmerjati premi\u0161ljeno in informirano.<\/p>\n

Sponzorstva so zaradi omejitev in vi\u0161jih stro\u0161kov ogla\u0161evanja postala pomembna oblika promocijskih aktivnosti. Z vidika podjetij so sponzorstva pomembno orodje pri doseganju ciljev, kot so pove\u010danje prodaje in promocija novih produktov, doseganje novih trgov, stik s potro\u0161niki, upravljanje s tr\u017eno znamko, pove\u010danje obiska prodajaln, prikaz dru\u017ebene odgovornosti, zabavanje klientov, targetiranje, pridobivanje oziroma ohranjanje zaposlenih, spodbujanje trgovcev, prodajalcev in distributerjev, diferenciranje od konkurence.<\/p>\n

Dobra medijska pokritost je glavni razlog, da sta kar dve tretjini sponzorskih sredstev vlo\u017eeni v sponzoriranje \u0161portnih dogodkov, lig, ekip in posameznih igralcev.<\/p>\n

Segment sponzoriranja kulturnih organizacij in dogodkov predstavlja majhen del sponzorskega posla.<\/p><\/blockquote>\n

Kulturna sponzorstva v Sloveniji predstavljajo manj\u0161i dele\u017e sponzorskih vlaganj podjetij, ki sponzoriranju kulture namenjajo med pet in dvajset odstotki sponzorskih sredstev. Kulturna sponzorstva zahtevajo druga\u010den pristop, saj so videna kot manj komercialna, manj donosna in podjetjem la\u017eje dosegljiva kot \u0161portna sponzorstva, zaradi \u010desar jih tudi ob\u010dinstvo vidi druga\u010de.<\/p>\n

Sponzoriranje kulture se \u0161e vedno pogosteje povezuje z dru\u017ebeno odgovornostjo in krepitvijo ugleda podjetja, redkeje s pospe\u0161evanjem prodaje, doseganjem novih ciljnih skupin in prepoznavnostjo blagovnih znamk. Kultura torej lahko odigra vlogo strate\u0161kega partnerja pri dolo\u010deni vrsti marketin\u0161kih ciljev. Pomembno je, da se tudi mi nau\u010dimo prepoznavati katere cilje posamezna podjetja zasledujejo in kako lahko v tem odigramo vlogo enakovrednega partnerja. Ne le z vidika marketinga. Podjetja vedno pogosteje prepoznavajo pozitivne u\u010dinke razvitega kulturnega sektorja na pridobivanje najbolj\u0161ega kadra, vi\u0161jo raven kreativnosti pri razvoju in zadovoljstvo potro\u0161nikov.<\/p>\n

\u010ce so slabosti kulturnih dogodkov v primerjavi s sponzorskim prvakom, \u0161portom, slab\u0161a medijska pokritost, ozko segmentirane ciljne skupine, \u010dasovna omejitev in manj\u0161i domet dogodkov, je nujno, da k povezovanju z gospodarstvom pristopimo kot sektor.<\/p><\/blockquote>\n

Sektor, ki se zaveda svojih kompetenc in ekonomske vrednosti. Sektor posameznic_kov, ki povezovanja z gospodarstvom ne ena\u010dijo s komercializacijo in izmenjavo logotipov. Svojo vlogo pri tem mora odigrati tudi kulturna politika. Ne le z dav\u010dnimi in finan\u010dnimi spodbudami, ki jih je potrebno izbojevati na vladi. Prvi korak je dvig ugleda kulture. K povezovanje kulture in gospodarstva pa bi pripomogla tudi administrativna razbremenitev kulturnih organizacij, ki bi omogo\u010dala vlaganje \u010dasa in \u010dlove\u0161kih resursov v strate\u0161ko naravnano povezovanje z gospodarstvom.<\/p>\n

mag. Ur\u0161ka Je\u017e, producentka v kulturi<\/p>\n

* Stali\u0161\u010de avtorja ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010de uredni\u0161tva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Dru\u0161tvo Asociacija.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za dolgoro\u010dno pre\u017eivetje in stabilnost nevladnih organizacij v kulturi je diverzifikacija prora\u010dunov izjemnega pomena. Ve\u010d stabilnih finan\u010dnih virov tudi pove\u010duje neodvisnost, saj se zmanj\u0161uje vezanost na enega samega financerja. Pridobivanje zasebnih virov se v tej lu\u010di torej zdi nujno, a \u0161e zdale\u010d ne enostavno. K pisanju o potencialih in pasteh sodelovanja med gospodarstvom in kulturo … Preberi ve\u010d o Kulturna premi\u0161ljevanja: Ur\u0161ka Je\u017e<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-3519","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3519","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3519"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3519\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3521,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3519\/revisions\/3521"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3519"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3519"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3519"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}