{"id":3365,"date":"2018-12-04T17:13:40","date_gmt":"2018-12-04T17:13:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3365"},"modified":"2018-12-05T02:32:14","modified_gmt":"2018-12-05T02:32:14","slug":"iz-prve-vrste-beletrina","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/12\/04\/iz-prve-vrste-beletrina\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Beletrina"},"content":{"rendered":"

V Kulturosferi nadaljujemo s predstavljanjem \u010dlanic in \u010dlanov Asociacije. V tokratni rubriki Iz prve vrste predstavljamo Zavod za zalo\u017eni\u0161ko dejavnost Beletrina. Pogovarjali smo se z njenim direktorjem Mitjo \u010candrom in izvr\u0161no direktorico Almo \u010cau\u0161evi\u0107.<\/strong><\/p>\n

Beletrina je ena izmed najve\u010djih NVO v kulturi pri nas z vrsto zaposlenimi ter \u0161tevilnimi lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi projekti. V sredi\u0161\u010du na\u0161ega pogovora je bilo vpra\u0161anje sistemati\u010dnega razvoja kulturnih politik za uravnote\u017een razvoj NVO in neodvisnega zalo\u017eni\u0161tva.<\/p>\n

<\/p>\n

Nedavno je bil potrjen nov minister za kulturo. Kateri so po va\u0161em mnenju nujni ukrepi za novo vlado na podro\u010dju nevladne kulture?<\/strong><\/p>\n

Nikomur v kulturi ni lahko, nevladni sektor pa je ob tem izrazito depriviligiran in marginaliziran. Prvi in najbolj o\u010diten ukrep je seveda pove\u010danje sredstev za programe in projekte, tako tiste, ki jih sofinancira ministrstvo za kulturo, kot tiste, ki jih podpirajo Javna agencija za knjigo, Slovenski filmski center in Javni sklad za ljubiteljske dejavnosti (JSKD). Ni\u010d manj niso pomembni drugi ukrepi, ki lahko dolgoro\u010dno uredijo podro\u010dje. Osrednji izziv nevladnega sektorja je profesionalizacija. Zelo te\u017eko je celoten hladni pogon financirati le iz projektov. Potrebno bi bilo zagotoviti vsaj dele\u017e pla\u010d in obratovalnih stro\u0161kov na podlagi ve\u010dletnih pogodb. Samo na ta na\u010din se bodo NVO lahko dolgoro\u010dno razvijale. Prav tako se mnogi soo\u010damo z nere\u0161eno infrastrukturno problematiko. Dr\u017eava bi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi morala bolj intenzivno kot doslej iskati res ustrezne re\u0161itve. Prav tako se zdi zelo pomembno nadaljevati z resnim sofinanciranjem evropskih projektov, kar letos uspe\u0161no poteka preko Ministrstva za javno upravo (MJU). Enako pomembne so tudi vzpodbude za zaposlovanje mladih. Vsi smo veseli ukrepa, ki ga z evropskimi sredstvi izvaja JSKD, hkrati pa te\u017eko razumemo, zakaj so te vzpodbude za javni sektor precej vi\u0161je od tistih za nevladni. Generalno velja ugotoviti, da je nevladni sektor \u0161e vedno obravnavan kot nekak\u0161na gverila, ne pa kot polnokrvni del kulturnega sistema.<\/p>\n

Neodvisno zalo\u017eni\u0161tvo je \u017ee dolgo v krizi. Kako se to dolgoro\u010dno ka\u017ee na produkciji knjig, pa tudi na naravi dela NVO-jev na podro\u010dju knjige?<\/strong><\/p>\n

Zalo\u017ebe smo v \u010dasu krize izgubile okrog trideset odstotkov sredstev, zmanj\u0161ali so se tudi prihodki od prodaje. Povi\u0161al se je DDV na knjigo, v te\u017eavah je tudi Mladinska knjiga, kar lahko v \u010drnem scenariju privede do propada mre\u017ee njenih knjigarn in s tem osrednje prodajne poti. Neodvisne in druge zalo\u017ebe se soo\u010dajo z amaterizacijo svojega dela, kar vodi v manj kvalitetno produkcijo. \u0160tevilo izdanih knjig nas lahko zavede v napa\u010dno oceno, da sektor cveti. Tudi na podro\u010dju knjige je hiperprodukcija velika nevarnost.<\/p>\n

\u010ceprav je na sceni \u0161e vedno veliko entuziazma, se zdi, da \u017ee srednjero\u010dno tak\u0161na situacija ne bo vzdr\u017ena. \u0160e posebej so na udaru avtorji, njihovi honorarji ne omogo\u010dajo resnega ukvarjanja s pisanjem.<\/p><\/blockquote>\n

Zalo\u017eniki nenehno sodelujete s samozaposlenimi v kulturi, od pisateljev do lektorjev, oblikovalcev, prevajalcev itn. Kako razumete to medsebojno prepletenost in soodvisnost, kaj so po va\u0161em mnenju klju\u010dne te\u017eave samozaposlenih?<\/strong><\/p>\n

Stanje samozaposlenih v kulturi je zaskrbljujo\u010de. Problematika je kompleksna in se ne za\u010dne pri samozaposlenih, pa\u010d pa \u017ee pri \u0161tudiju z usmerjanjem bodo\u010dih kadrov v profile, ki na trgu dela \u017ee v naprej nimajo dovolj urejenih pogojev za dostojno delo. Druga\u010dna vloga kulture v slovenskem prostoru, ki bi temeljila na strate\u0161kem na\u010drtovanju kulturnega zavedanja kot temelja nacionalne identitete bi lahko pripomogla k razcvetu sektorja, njegovi profesionalizaciji in posledi\u010dno tudi k bolj\u0161emu stanju med samozaposlenimi.<\/p>\n

Frankfurt bo za Slovenijo eden ve\u010djih projektov in velika prilo\u017enost. Kak\u0161no podporo bi potrebovali neodvisni zalo\u017eniki za la\u017eji preboj v tem primeru na nem\u0161ki, pa tudi sicer na tuje trge? Kak\u0161ne so v tem kontekstu va\u0161e izku\u0161nje s projektom Versopolis?<\/strong><\/p>\n

Predstavitev Slovenije v Frankfurtu je izjemna, pravzaprav enkratna prilo\u017enost za dvig prepoznavnosti slovenskih avtorjev, a \u010de \u017eelimo dose\u010di daljnose\u017eno umestitev na\u0161e knji\u017ene ustvarjalnosti v mednarodnem prostoru, je treba tudi pri pripravah delovati dolgoro\u010dno. Beletrina je \u017ee zelo dolgo vpeta v mednarodni prostor in uspeva tako z gostovanji na\u0161ih avtorjev \u00a0v tujini in prevodi njihovih del v tuje jezike kot tujih avtorjev na na\u0161ih festivalih dosegati preboje. Gre za zelo zahteven proces, preboj se ne zgodi \u010dez no\u010d. Pesni\u0161ka platforma Versopolis je \u017ee zasnovana tako, da avtorjem omogo\u010da preboj na tuje trge, saj je njena osnovna aktivnost mobilnost v projekt izbranih pesnikov. Evropski pesni\u0161ki glasovi, ki jih je zdaj \u017ee preko 150, dobijo prilo\u017enost sodelovati na dveh izmed 15 evropskih pesni\u0161kih festivalov letno, ob tem pa je njihovo delo prevedeno tako v angle\u0161\u010dino kot v ciljni jezik festivala. Temu lahko sledijo samostojne izdaje v ciljnem jeziku in povabila na tuja literarna sre\u010danja. Velika prednost platforme je njena heterogenost, vsi pridru\u017eeni jeziki in kulture so zastopani enako, s \u010dimer smo se seveda izognili stali\u0161\u010du, da o pravem literarnem preboju lahko govorimo le, ko pesniku uspe met na velike trge, kot so angle\u0161ki, nem\u0161ki ali francoski.<\/p>\n

Eden izmed va\u0161ih dolgoro\u010dnih projektov je tudi Airbeletrina, ki predstavlja prehod literature na digitalno platformo, prav tako veliko \u010dasa posve\u010date digitalizaciji knjig na portalu Biblos. Je vse ve\u010dja popularnost digitalnih knjig za vas izziv in prilo\u017enost ali gro\u017enja klasi\u010dnemu tisku?<\/strong><\/p>\n

Beletrina je v svojem jedru ves \u010das razvojno naravnana, kar se udejanja tudi v AirBeletrini in v e-knjigah ter Biblosu. Gre za zelo velike korake za nevladno organizacijo, ki pa imajo pomemben dru\u017ebeni vpliv. Ta na\u0161a vizija iz preteklih let se zdaj udejanja v praksi, konkretno z rastjo izposoje in nakupa e-knjig.<\/p>\n

V 21. stoletju se moramo zavedati, da knjiga ni samo fizi\u010den predmet, pa\u010d pa da je knjiga tudi vsebina. Dinami\u010dna je v svojem odnosu do bralca in \u010de ga dose\u017ee po razli\u010dnih kanalih in oblikah, je to samo dobro. Danes je jasno, da bosta tiskana knjiga in e-knjiga soobstajali in \u010das jima bo razdelil funkcionalni vlogi po primernosti.<\/p><\/blockquote>\n

\u010ce ponazorimo: na vlak ali na pla\u017eo vzamem bralnik z ve\u010d tiso\u010d e-knjigami, ker je bolj priro\u010den. Na no\u010dni omarici imam kup tiskanih knjig, ker sem knjigoljub in mi vonj tiskanih knjig predstavlja neprecenljivo vrednost. Nekomu, ki je alergi\u010den na knji\u017eni prah ali pa drugemu, ki slabo vidi in si lahko osvetli oziroma pove\u010da velikost pisave, pa spet tretjemu, ki ima disleksijo, pa je bralnik z e-knjigami lahko celo edina mo\u017enost, da vstopa v svet knjig.<\/p>\n

Organizirate dva velika festivala – Dnevi poezije in vina ter Literature sveta Fabula. Kak\u0161na sistemska podpora za neodvisne festivale bi bila potrebna za njihovo dolgoro\u010dno stabilnost?<\/strong><\/p>\n

Pri festivalih se zdi, da jih \u0161e vedno razumemo kot produkte entuziasti\u010dnih ekip, ne pa kot celoletno profesionalno delo. Niti razmi\u0161ljati ne moremo o tem, da bi se lahko zaposlena oseba s festivalom ukvarjala skozi vse leto za polni delovni \u010das. Rezultati, ki jih dosegamo, so ne le v na\u0161em primeru, ampak tudi v \u0161tevilnih drugih, na evropski ravni. To potrjujejo uspe\u0161ne kandidature na evropskih razpisih in odzivi tujih gostov, ki jih na\u0161i festivali navdu\u0161ujejo. Poleg profesionalizacije mened\u017ementa bi bilo potrebno razmi\u0161ljati o spodbudah za pilotne projekte \u010dezsektorskega povezovanja s turizmom in izobra\u017eevanjem, \u00a0kjer Beletrina ves \u010das i\u0161\u010de sinergije in preizku\u0161a nove ideje. Z ve\u010djim finan\u010dnim vlo\u017ekom v razvoj inovativnih medsektorskih produktov bi dosegali tudi ve\u010dje ekonomske u\u010dinke za vse dele\u017enike, \u010de si sposodimo izraze iz gospodarstva. Ko govorimo o u\u010dinkih, ki jih imata oba festivala na lokalno okolje, so ekonomski u\u010dinki merljivi v \u0161tevilkah, dru\u017ebeni u\u010dinki pa so kvalitativni.<\/p>\n

Slovenija je de\u017eela festivalov, a brez resnih ukrepov bodo uspe\u0161ne zgodbe prejkoslej zdrsnile na obrobje.<\/p><\/blockquote>\n

Eden izmed va\u0161ih fokusov je tudi vklju\u010devanje manj\u0161in v sfero kulture in ve\u010danje dostopnosti za ranljive skupine. Kako ocenjujete stanje in podporo na tem podro\u010dju?<\/strong><\/p>\n

Na tem podro\u010dju je ministrstvo podprlo prek sredstev evropskega socialnega sklada \u0161tevilne pomembne projekte, ki pa zaradi odsotnosti celovite strategije vklju\u010devanja v kulturno produkcijo in druge sektorje po izteku obvisijo v zraku. Vklju\u010devanje ranljivih skupin bi moralo smiselno pre\u010diti celotno kulturno politiko, pogosto pa bi lahko prav kultura doprinesla k bolj u\u010dinkovitemu izvajanju politik, povezanih z ranljivimi skupinami na drugih podro\u010djih, od izobra\u017eevanja do socialne aktivacije.<\/p>\n

Ni slu\u010daj, da evropska politika kulturo prepoznava kot klju\u010dnega akterja za socialno integracijo ranljivih skupin, pri \u010demer pa se moramo zavedati pasti, ki jih prina\u0161a ideja o namenskosti kulture.<\/p><\/blockquote>\n

V Beletrini smo v prizadevanjih za izbolj\u0161anje stanja ranljivih skupin vedno izhajali iz \u00a0tega, da se odgovornost za\u010dne s tem, ko vidimo obraz drugega.<\/p>\n

Katere projekte pripravljate v naslednjih mesecih? \u00a0Kak\u0161na je dolgoro\u010dna vizija razvoja va\u0161ega NVO?<\/strong><\/p>\n

Beletrina ima ve\u010d programskih sklopov in teko\u010de projekte, ki jih uspe\u0161no vodimo. \u010ce govorimo o evropskih projektih so ti znotraj Ustvarjalne Evrope, Evrope za dr\u017eavljane in Interrega. Ker na\u0161a dejavnost ne obsega samo knjig, pa\u010d pa tudi razvoj produktov, povezanih s knjigami in je usmerjena v razli\u010dne ciljne skupine, samo s prilagodljivostjo, u\u010dljivostjo, hitro odzivnostjo, vsestranskim in usposobljenim kadrom zagotavljamo, da delo poteka dobro. Ko dela\u0161, kar ima\u0161 rad in ima\u0161 rad, kar dela\u0161, vidi\u0161, da ima poslanstvo in posel isti koren.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Kulturosferi nadaljujemo s predstavljanjem \u010dlanic in \u010dlanov Asociacije. V tokratni rubriki Iz prve vrste predstavljamo Zavod za zalo\u017eni\u0161ko dejavnost Beletrina. Pogovarjali smo se z njenim direktorjem Mitjo \u010candrom in izvr\u0161no direktorico Almo \u010cau\u0161evi\u0107. Beletrina je ena izmed najve\u010djih NVO v kulturi pri nas z vrsto zaposlenimi ter \u0161tevilnimi lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi projekti. V … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Beletrina<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,22,3],"tags":[],"class_list":["post-3365","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3365","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3365"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3365\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3372,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3365\/revisions\/3372"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3365"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3365"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3365"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}