{"id":3133,"date":"2018-09-20T07:08:39","date_gmt":"2018-09-20T07:08:39","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3133"},"modified":"2018-09-25T07:42:32","modified_gmt":"2018-09-25T07:42:32","slug":"konferenca-odprla-kljucne-izzive-nvo-glede-epk-2025","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/09\/20\/konferenca-odprla-kljucne-izzive-nvo-glede-epk-2025\/","title":{"rendered":"Konferenca odprla klju\u010dne izzive NVO glede EPK 2025"},"content":{"rendered":"

Nacionalna konferenca o vklju\u010devanju NVO v Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK) se je odvila 18.9.2018 v Novi Gorici, Asociacija pa je pri organizaciji sodelovala kot vsebinski partner. Konferenca je bila izjemno dobro obiskana, razprave pa so odprle \u0161tevilna relevantna vpra\u0161anja.<\/strong><\/p>\n

Program konference je iz razli\u010dnih zornih kotov osvetlil tematike, ki se sicer odpirajo ob pridobivanju in izvajanju EPK. Dogodek je najprej pogledal v preteklost, torej na EPK Maribor 2012, zajeta je bila mednarodna razse\u017enost z EPK Rijeka 2020, naposled pa smo se obrnili \u0161e v prihodnost, to je na EPK 2025 in dlje.<\/p>\n

<\/p>\n

Na samem za\u010detku smo se z govorci, ki so bili na razli\u010dnih ravneh vklju\u010deni v EPK Maribor 2012, pogovarjali o pozitivnih in negativnih izku\u0161njah z nazivom. Pogovor bi lahko ozna\u010dili kot realisti\u010den, zbrani pa so se strinjali, da so kljub velikim izzivom, tako ustvarjalci v Mariboru, kot \u0161ir\u0161e, uspeli dose\u010di tudi nekatere pozitivne spremembe, prav tako je mo\u010d pomen v nadaljnjem razvoju kulture v Mariboru pripisati tudi sami izku\u0161nji z izvedbo tako obse\u017enega projekta, \u010detudi je ta, kot re\u010deno, bele\u017eila ve\u010d pomanjkljivosti.<\/p>\n

Marta Gregor\u010di\u010d, ki je izvajala enega uspe\u0161nej\u0161ih projektov EPK 2012 Urbane brazde je predstavila na\u010din dela projekta in sku\u0161ala opisati nekatere trajnostne u\u010dinke takratnega dogajanja. Pomembno je tudi zavedanje, ki ga je izrazila Gregor\u010di\u010d, da so v vseh lokalnih skupnosti med razli\u010dnimi akterji v kulturi vzpostavljena razmerja in da velik projekt kot je EPK mo\u010dno posega v ustaljena razmerja, kar pogosto povzro\u010da razli\u010dne tenzije. S tega vidika je smiselno, da se tovrstni projekti pri\u010dnejo pripravljati pravo\u010dasno, tako da ne pride do velikih sprememb prehitro, saj to ogro\u017ea tako vzpostavljena razmerja, kot tudi izvedbo programov. Zoran Petrovi\u010d iz Zavoda Moment je poudaril, da EPK Maribor vsekakor predstavlja prelomnico, da morda v vseh ozirih ni bila nujno tudi pozitivna prelomnica, a da je naslov kot tak pripomogel tudi k razumevanju \u0161ir\u0161e dru\u017ebene in kulturno-politi\u010dne realnosti.<\/p>\n

Mitja \u010cander je orisal svoje videnje dogajanja v \u010dasu EPK Maribor, kjer je deloval kot programski direktor in ob tem poudaril, da so bili pogosto problemati\u010dni tudi previsoki apetiti vseh akterjev, izvajalcev programa EPK. Peter Toma\u017e Dobrila, ki je pripravil kandidaturo mestne ob\u010dine Maribor je izpostavil nekatere klju\u010dne momente kako je kandidatura bila oblikovana ter kako je potekal prehod iz priprave kandidature, ki je vzniknila v nevladnem sektorju, v mestne in dr\u017eavne strukture, ko je bi naziv pridobljen. Strnjeno bi lahko ta del konference sklenili v treh to\u010dkah in sicer da je potrebno \u017ee v fazi priprav projekte finan\u010dno realno ovrednotiti, da je potrebno s pripravami pri\u010deti pravo\u010dasno predvsem v okviru zavedanja vzpostavljanja novih razmerji med izvajalci, kar lahko ob prehitrem tempu povzro\u010da velike napetosti, glede nevladnega sektorja pa \u0161e ugotovitev, da je v vseh fazah priprave in izvedbe EPK potrebno imeti v mislih tudi zagotavljanje eksplicitnih trajnostnih u\u010dinkov.<\/p>\n

V za\u010detku drugega dela konference je direktorica EPK Rijeka 2020 Emina Vi\u0161ni\u0107 predstavila nekatere klju\u010dne dejavnosti in na\u010dine izvr\u0161evanja priprav na izvedbo naziva. Med drugim je spregovorila o \u010disto tehni\u010dnih aspektih organiziranja delovanja, o na\u010dinih poseganja v \u0161ir\u0161i prostor, na\u010dinih ozave\u0161\u010danja o pridobitvi naziva in tudi o samem procesu pridobivanja naziva. Predstavila je tudi nekatere konkretne projekte, ker si \u0161e posebej \u017eelijo trajnostne u\u010dinke: na primer razvoj ob\u010dinstva, razvoj znanj in kapacitet znotraj NVO in ostalih akterjev, da bodo lahko opolnomo\u010deno prispevali k izvedbi EPK, povezovanje kulture z gospodarstvom. Vi\u0161ni\u0107 je navedla tudi posamezne infrastrukturne projekte, kjer je izpostavila pomen oblikovanja vsaj enega elementa, ki bo zanimiv za \u0161irok spekter javnosti in je zanimiv tudi medijem. V primeru EPK Rijeka na\u010drtujejo, da bo to obnovljena ladja Galeb, s katero je plul nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz -Tito. Glede kandidatur je gostja izrazila stali\u0161\u010de, da morajo mesta, ki kandidirajo, pripraviti predvsem realisti\u010den program. Programi, ki so finan\u010dno preambiciozni ali na predstavitvi ne odra\u017eajo tega, kar bi se realno lahko zgodilo, po mnenju Vi\u0161ni\u0107 nimajo mo\u017enosti za uspeh. Ponovno je bila poudarjena tudi \u010dasovna komponenta, kjer je nujno, da se pri\u010dnejo priprave na kandidaturo in izvedbo projektov dovolj zgodaj.<\/p>\n

V zadnjem panelu je pogovor potekal s predstavniki ob\u010din, ki so svojo kandidaturo \u017ee napovedale. V uvodu so bili razgrnjeni predvsem nekateri kvantitativni podatki, kot so dele\u017ei za kulturo in znotraj prora\u010duna za kulturo dele\u017e za nevladni sektor, ter projekcije kako se bodo finance spreminjale glede na dejstvo priprave ob\u010dine na kandidaturo za EPK 2025. Glede komunikacije z nevladnim sektorjem je Mateja Dem\u0161i\u010d iz Mestne ob\u010dine Ljubljana (MOL) izpostavila delovanje dialo\u0161ke skupine, ki se sestaja relativno redno in kjer se sku\u0161a strukturirano nasloviti pomembnej\u0161a vpra\u0161anja v odnosu med MOL in NVO. Mestna ob\u010dina Nova Gorica (MONG) pozna podoben na\u010din komunikacije, ki pa se odvija po potrebi, medtem ko v ob\u010dini Lendavi z nevladnim sektorjem komunicirajo predvsem preko krovnih organizacij torej Zveze kulturnih dru\u0161tev Slovenije (ZKDS) in Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD). Pogoji za razvoj poklicnih NVO se med ob\u010dinami razlikujejo, vendar so vsi sogovorniki prepoznali potrebo po izbolj\u0161anju stanja.<\/p>\n

Ana Ugrin Zavrtanik iz MONG je poudarila tudi vpliv zakonodaje, ki pogosto onemogo\u010da, da bi se posamezni premiki vezani na podro\u010dje kulture v lokalnih skupnostih odvijali hitreje, prav tako se ji zdi pomembno, da bi se v svojih stali\u0161\u010dih najprej poenotili v nevladnem sektorju. Mateja Dem\u0161i\u010d je izrazila mnenje, da morajo ob\u010dine same koncipirati pripravo in izvedbo EPK, kajti zgolj v primeru, da tako pripravljalci, kot \u0161ir\u0161i krog zaposlenih na ob\u010dini verjamejo v pomen projekta, ima slednji tudi mo\u017enost za uspeh. Dejan S\u00fc\u010d iz ob\u010dine Lendava pa je poudaril pomen trajnostnih u\u010dinkov, saj projekt EPK razumejo v Lendavi kot razvojni projekt in upajo, da bo na vseh podro\u010djih kulture in umetnosti v ob\u010dini pri\u0161lo do prebojev. Vsi predstavniki iz lokalnih skupnosti so poudarili vlogo dr\u017eave pri prepoznavanju in podpiranju projekta EPK 2025.<\/p>\n

Na dogodku je bil prisoten tudi novi minister za kulturo Dejan Pre\u0161i\u010dek, ki se je strinjal, da je EPK projekt nacionalnega pomena, ob tem pa izrazil stali\u0161\u010de, da bodo sredstva, ki bodo zagotovljena s strani dr\u017eave, morala biti zagotovljena dodatno s strani Vlade RS. Sam razume kulturo kot ekosistem, kjer so pomembni vsi dele\u017eniki, tako javni zavodi kot nevladni sektor in ljubiteljska kultura in vsi bi morali dobiti svoj pomen in prilo\u017enost tudi v okviru EPK.<\/p>\n

Nacionalna konferenca o vklju\u010devanju NVO v EPK je s tem dosegla svoj namen, saj so bili dobro osvetljeni vsi pomembnej\u0161i parametri obravnavane tematike. Klju\u010dna sporo\u010dila skupna vsem gostom konference so: da mora biti nevladni sektor polnopravno vklju\u010den v pripravo in izvedbo EPK, da morajo biti pravo\u010dasno zagotovljeni pogoji za razvoj sektorja in naposled, da je potrebno poskrbeti tudi za trajnosti razvoj NVO v kulturi.<\/p>\n

Posnetek: Izku\u0161nje z vklju\u010devanjem NVO v EPK Maribor 2012.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Posnetek: Predstavitev vklju\u010devanja NVO v EPK Rijeka 2020<\/em><\/p>\nhttps:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/Emina-visnic.mp3<\/a><\/audio>\n

 <\/p>\n

Posnetek: Priprave na EPK 2025
\n<\/em><\/p>\nhttps:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/Obcine.mp3<\/a><\/audio>\n

 <\/p>\n