{"id":3082,"date":"2018-09-02T22:08:19","date_gmt":"2018-09-02T22:08:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=3082"},"modified":"2018-09-02T22:15:48","modified_gmt":"2018-09-02T22:15:48","slug":"iz-prve-vrste-petja-grafenauer","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/09\/02\/iz-prve-vrste-petja-grafenauer\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Petja Grafenauer"},"content":{"rendered":"

Dolgoletna \u010dlanica Asociacije Petja Grafenauer je umetnostna zgodovinarka, ki se je v polje tukaj\u0161njega umetnostnega prostora zapisala kot prodorna kriti\u010darka, publicitka in kuratorica, zdaj pa pot nadaljuje na Katedri za teorijo ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.<\/strong><\/p>\n

V rubriki Kulturosfere Iz prve vrste, v kateri vsak mesec predstavljamo \u010dlanice in \u010dlane Asociacije, smo jo povabili kot dolgoletno samozaposleno v kulturi ter poznavalko kulturne politike.<\/p>\n

<\/p>\n

Delujete predvsem na podro\u010dju vizualne umetnosti. Kako ocenjujete stanje na tem podro\u010dju? Kateri usmerjeni ukrepi, ki bi pozitivno vplivali na razvoj vizualne umetnosti, so najbolj nujni?<\/strong><\/p>\n

Stanje je slabo. \u0160tudentje kljub temu, da lahko potujejo in se \u0161olajo tudi v tujini, s strahom gledajo na prihodnost, saj bodo le redki kariero v tujini lahko tudi razvijali. Umetniki na svobodi, kar pri vizualni umetnosti predstavlja ve\u010dji del ustvarjalcev, bijejo te\u017eek boj z realnostjo, ki je posledica mnogih faktorjev, predvsem pa zavedanja, da vizualna kultura na trgu v tako majhni dr\u017eavi ne more pre\u017eiveti od lastne dejavnosti in posledi\u010dnih mnogokrat zelo inventivnih na\u010dinov, kako pre\u017eiveti in ustvarjati v okolju, ki umetnosti ne podpira, jo iz desetletja v desetletje vse bolj zavra\u010da, se dela, da je nepomembna, vse do trenutka, ko se bo treba z njo znova okoristiti.<\/p>\n

Kljub nevzdr\u017enemu stanju pa v slovenskem prostoru nastaja umetnost, ki je prepoznana kot vrhunska v svetovnem merilu (OHO, IRWIN, Marjetica Potr\u010d, Marko Peljhan, Maja Smrekar in mnogi drugi).<\/p>\n

Mislim, da posamezni ukrepi ne zale\u017eejo ve\u010d, in da je potrebna celostna kulturna reforma.<\/p>\n

Pri kulturi se \u017ee od osamosvojitve samo \u0161tuka, popravlja, \u0161iva, para in krpa. Potrebujemo pa popolnoma nov pla\u0161\u010d.<\/p><\/blockquote>\n

V umetnosti in tudi na drugih kulturnih podro\u010djih se je od leta 1991 spremenilo veliko, za financiranje pa uporabljamo iste vatle, \u010deprav je malha \u0161e bolj prazna. Pomislite kaj vse smo reformirali, Ministrstva za kulturo pa se ni dotaknil nih\u010de.\u00a0 Narobe, spremenili so ga v ministrstvo za odve\u010dno stvar z imenom kultura in nastavljali kadre, ki niso zmogli pove\u010dati dele\u017ea za kulturo.<\/p>\n

Kaj v tem kontekstu potrebuje vizualna umetnost? Na prvem mestu dotok financ in njihov \u017eivahnej\u0161i pretok, reformo kulturnega sistema in vpeljavo kvalitetnih znanj o vizualni umetnosti v vse stopnje \u010dlove\u0161kega izobra\u017eevanja, dela in prostega \u010dasa.<\/p>\n

Trenutno ste zaposleni na Akademiji za likovno umetnost, pred tem pa ste imeli vrsto let status samozaposlene v kulturi. Kako gledate na ta prehod? Kak\u0161ne razlike opa\u017eate? Katere so pomanjkljivosti in prednosti obeh oblik dela?<\/strong><\/p>\n

Seveda je klju\u010dna razlika v vsebini dela, saj sem prej delovala v drugih vlogah \u2013 kuratorica, likovna kriti\u010darka, urednica itn., zdaj pa so moje naloge predvsem predavanja, raziskovalno delo ter sodelovanje pri upravljanju na Akademiji. Ob tem bi pod\u010drtala raziskovalno delo, nekaj, kar si na svobodi zelo, zelo te\u017eko privo\u0161\u010di\u0161, saj ti zanj nih\u010de ne pla\u010da.<\/p>\n

Verjetno pa je bolj zanimivo, kako so se spremenili pogoji dela: Iz popolne negotovosti sem stopila v varno zavetje, ki bi ga privo\u0161\u010dila vsem. Samozaposlenost, ki sem si jo leta 2007 izbrala sama, ker sem si \u017eelela svobodnega, neodvisnega delovanja, se je kmalu po tem obdobju, skladno z vse ve\u010djim propadom socialne dr\u017eave, spremenila v znak negotovega pre\u017eivetja. Naj samozaposlenost opi\u0161em plasti\u010dno: \u017eivi se iz rok v usta, zboleti se ne sme, saj potem ni denarja za tisti mesec, enako je s po\u010ditnicami, med porodni\u0161ko se dela, kolegi pregorevajo, ponudb si ne more\u0161 privo\u0161\u010diti zavrniti, ne glede na slabe pogoje dela, saj je muzejev in galerij malo.<\/p>\n

Vse skupaj postane te\u017eko, ko ustvari\u0161 dru\u017eino in bi otrokom \u017eelel ponuditi otro\u0161tvo, kakr\u0161no si zaslu\u017eijo, in se poleg negotovega dohodka vplete \u0161e ve\u010dno pomanjkanje \u010dasa, saj prekarno delo v vizualni umetnosti ni vezano na redni osemurni delovnik.<\/p><\/blockquote>\n

Zdaj imam \u010das tudi za dru\u017eino, pla\u010da je na ra\u010dunu vsakega 5. v mesecu in \u010de zbolim, mi ni treba na delo. Ob tem so tu seveda \u0161e spremembe, ki bi jih na\u0161tevala, \u010de prekarnost ne bi bila to, kar je: delo v kolektivu vs. individualno delo, ustaljenost vs. fluidnost v delovnem prostoru, \u010dasu, organizaciji dela, mo\u017enost za trajnosten razvoj vs. fluidnost podro\u010dij dela, trajanje in natan\u010dnost vs. hitrost in neizogibna povr\u0161nost itn. Ob vsem tem pa moram povedati, da sem sama zaposlena za nedolo\u010den \u010das in da prekarizacija prihaja tudi na Univerzo v mnogih oblikah in je tudi tu potrebno postaviti stra\u017ee.<\/p>\n

Kako ocenjujete na\u0161 izobra\u017eevalni sistem na podro\u010dju kulture? Menite, da so potrebne spremembe, in \u010de da, katere?<\/strong><\/p>\n

Tudi tu so izbolj\u0161ave nujne na vseh stopnjah izobra\u017eevanja, z izjemo vrt\u010devskega, kjer so stvari \u0161e v najlep\u0161em redu, potem pa znova manjka ur, financ in anga\u017emaja posameznikov, da bi ljudem odpirali vrata v svet likovne umetnosti, posebej pomembno bi bilo ponovno zgraditi pot do ustvarjalnosti, ki posameznika obkro\u017ea.<\/p>\n

Naj poskusim z anekdoto. Ko sem \u0161e vodila Galerijo Vodnikove doma\u010dije v \u0160i\u0161ki, smo imeli razstavo vizualne poezije in tudi na obisk te se je najavil razred z anga\u017eirano u\u010diteljico, ki je u\u010denke in u\u010dence vodila na razstave. Zalila sta me strah in groza. Kako razlo\u017eiti sodobno vizualno poezijo \u010detrtemu razredu? Potrudila sem se po najbolj\u0161ih mo\u010deh in ko so otroci odhajali, sta se dve dekletci v ro\u017enatih obla\u010dilcih ustavili ob meni in rekli: \u00bbTovari\u0161ica, ta razstava je pa takooooo lepa.\u00ab<\/p>\n

Ne gre za to, kdo je vodil po razstavi, ampak je tisto, kar bi rada povedala, da je tudi prek izobra\u017eevalnega procesa najbolj nujno posamezniku ponuditi mo\u017enost za naklonjenost do umetnosti na vseh izobra\u017eevalnih stopnjah. Ne vem, ali si bosta dekletci zapomnili razstavo, verjamem pa, da je v njima vsadila kamen\u010dek, ki ju bo zbodel, ko bo kdo blatil kulturo in umetnost, saj je njima namenila nekaj druga\u010dnega. Trenutno torej vidim najve\u010dje pomanjkanje na podro\u010dju vzgoje ob\u010dinstva in ta bi morala potekati na vseh stopnjah izobra\u017eevanja.<\/p>\n

Letos se bo za\u010del izvajati ukrep obveznega dele\u017ea za umetnost, ki naj bi spodbudil predvsem trg vizualne umetnosti. Kako gledate na tovrstno spodbudo? Kaj lahko pri\u010dakujemo?<\/strong><\/p>\n

Re\u010dem lahko le \u2026 kon\u010dno, in dolgo je trajalo. Zdaj je posebnega pomena, kako se bo stvar izvajala, kako bo organizirana, kako bo potekala, ali bo transparentna itn. O tem \u0161e ni predstave in bi te\u017eko komentirala, kaj se bo v resnici zgodilo. Gotovo lahko pri\u010dakujemo, da bo shema povzro\u010dila spremembe v svetu umetnosti, saj se bo kar naenkrat pojavila nova mo\u017enost za financiranje, ki bo morda prinesla precej\u0161nja sredstva.<\/p>\n

Dele\u017e za umetnost ponuja mo\u017enost za izbolj\u0161anje pogojev dela sveta umetnosti, nikakor pa ne bo re\u0161il splo\u0161ne situacije in je le eden od dolgo pri\u010dakovanih (beri prepoznih) nujnih ukrepov, za katere se bori polje vizualne umetnosti.<\/p><\/blockquote>\n

Ne smemo pa pozabiti, da obstaja tudi mo\u017enost, da shema zatava v kalu\u017ei netransparentnosti, ustvarjanja skupin znotraj in zunaj financiranih, tihih in nejasnih bojev za premo\u010d in seveda \u2026 sredstva. Ho\u010dem re\u010di, zelo pomembno je, kako bo projekt izveden in kako bo potekal ter kdo bodo odlo\u010devalci. Zanimivo bo opazovati, \u010de bo stvar dobro tekla, kak\u0161ne bodo spremembe v umetnosti, v umetni\u0161ki produkciji, kaj se bo zgodilo z razmerji mo\u010di\u2026<\/p>\n

Bili ste \u010dlanica razli\u010dnih strokovnih komisij. Kak\u0161en je va\u0161 pogled na delo v njih? Kaj so glavne te\u017eave in kako jih odpraviti?<\/strong><\/p>\n

Glavna te\u017eava je pomanjkanje sredstev in odpravimo jo tako, da dr\u017eava ve\u010dji dele\u017e BDP nameni kulturi.<\/p>\n

Druga te\u017eava je operativne narave: razpisi bi morali biti prijazni do uporabnika, nezahtevni za izpolnjevanje in potekati bi morali celo leto. Na odgovore uporabniki ne bi smeli \u010dakati ve\u010d mesecev, nujno pa bi se morala ukiniti praksa, da uporabniki o sofinanciranju za dolo\u010deno leto izvedo \u0161ele sredi tega istega leta. Upravni organi bi morali stati za odlo\u010ditvami \u010dlanov strokovnih komisij in jih ob odlo\u010ditvah \u0161\u010dititi, \u010de \u017ee prelagajo glavnino odgovornosti na njihova ple\u010da.<\/p>\n

Marsikatero preglavico bi re\u0161il bolj kvaliteten razpis, v katerem ne bi bilo treba dodeliti to\u010dk za stvari, ki jih ni mo\u010d to\u010dkovati, kjer bi si \u010dlani komisij lahko ogledali tudi vizualno gradivo, \u010de \u017ee govorimo o vizualni umetnosti\u2026 Umetnosti tudi ne gre vrednotiti z nasilnim \u0161tevil\u010denjem kreativnosti, izvirnosti, kvalitete, niti s \u0161tevilom obiskovalcev in \u0161e in \u0161e je zahtev in formulacij v razpisih, ki so potrebne sprememb.<\/p>\n

In kon\u010dno, kdo pa si v malem svetu umetnosti slovenskega prostora, razen zaradi solidarnosti in uvida v ta svet, sploh lahko \u017eeli biti \u010dlan komisije, \u017ee vnaprej vedeti, da bo denarja ali drugih mo\u017enosti premalo glede na kvaliteto predlaganega, da bodo nanj letela kopja nefinanciranih, tvegati uni\u010denje katerega od pomembnih projektov ali celo smeri v umetnosti in za to delo prejeti okrog 1000 evrov.<\/p><\/blockquote>\n

\u010clani komisij bi morali biti po mojem mnenju tudi dostojno pla\u010dani.<\/p>\n

Vrsto let delujete tudi kot kriti\u010darka. Kaj to podro\u010dje pomeni za umetnost? Kako bi dr\u017eava morala pristopiti h kritiki, ki je na posameznih ustvarjalnih podro\u010djih prakti\u010dno ni ve\u010d?<\/strong><\/p>\n

Likovni kritik danes za \u010dlanek dol\u017eine 4000 znakov (na\u0161 intervju je dolg pribli\u017eno dvakrat toliko) v dnevnem \u010dasopisju prejme cca. 60 evrov. Za pot na lokacijo, malico, dodatno literaturo, izobra\u017eevanje, ipd. ni pla\u010dan. Na mesec v svojem mediju ne more objaviti toliko \u010dlankov, da bi od pisanja lahko \u017eivel. Polje likovne kritike \u017eivi le \u0161e zato, ker nekaj posameznikov v sebi nosi \u017eeljo po pisanju in objavljanju. Dokler bo stanje tako, bo te\u017eko bolje.<\/p>\n

Kot pravi James Elkins, je vizualna kritika kot hidra s sedmimi glavami (katalo\u0161ki esej, akademska razprava, kulturna kritika, filozofski esej, opisna, poeti\u010dna in konservativna) in v slovenskem prostoru jih vseh sedem ni nikdar kvalitetno delovalo hkrati, kadar so sploh delovale. A kritika je vendar tako zelo pomembna: za ob\u010dinstvo, da mu pomaga razmi\u0161ljati o videnem ali ga vabi k ogledu, za stroko, da se pri\u010dne valiti jajce umetnostnega kanona \u2026 Predvsem pa je pomembna za ustvarjalce, za njihov feedback, ki ga krvavo potrebujejo, da lahko ustvarjajo.<\/p>\n

Dr\u017eava bi morala k podro\u010dju pristopiti tako, da bi skupaj z vsemi drugimi samozaposlenimi v kulturi izbolj\u0161ala tudi status likovnih kritikov. Lahko bi podprla objave likovnih kritik s subvencijami.<\/p><\/blockquote>\n

Lahko bi finan\u010dno omogo\u010dila pre\u017eivetje \u017ee obstoje\u010dim revijam, oddajam in drugim oblikam medijskih objav in spodbudila zagon novih. Lahko bi spodbujala \u0161tudijska potovanja, rezidence, nakup nujne literature ali izobra\u017eevanja likovnim kritikom. Mo\u017enosti je veliko.<\/p>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di na\u010drti oziroma projekti?<\/strong><\/p>\n

Trenutno izbolj\u0161ujem predavanja za naslednje \u0161tudijsko leto in ob brskanju po podobah nadvse u\u017eivam, mentoriram nekaj diplom in se, zdaj ko je \u010dasa nekaj ve\u010d, posve\u010dam likovni kritiki.<\/p>\n

Ob tem \u0161e naprej brskam po pop artu, saj se mi zdi, da je tu \u0161e mnogo za razmisliti. Kaj konkretno po\u010dnem? Predvsem gledam, kaj so v posameznih dr\u017eavah okarakterizirali kot pop art. Kaj je pop art v Italiji, Nem\u010diji, na Mad\u017earskem, na Japonskem \u2026 Ob tem pa premi\u0161ljujem o \u010dasu pop arta, t.j. 60. in 70. let v Jugoslaviji v tem trenutku tudi ob pomo\u010di knjige Gala Kirna Partizanski prelomi in protislovja tr\u017enega socializma v Jugoslaviji.<\/p>\n

V letu, ki prihaja, bi rada spoznala delovanje in mehanizme Akademije in Univerze, letos sem bila predvsem v pripravi predavanj. Za cilj sem si zadala iskanje mo\u017enosti za nadaljevanje raziskav o pop artu in tudi njihove objave.<\/p>\n

Ob tem si \u017eelim, pa mi \u0161e ni jasna pot, da bi mo\u010dneje za\u017eivela Zalo\u017eba UL ALUO, vklju\u010dena sem v dogajanje okrog Male galerije, ki bo zdaj univerzitetna, in nekaj malega sodelujem pri pripravah na bli\u017eajo\u010de slavje ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dolgoletna \u010dlanica Asociacije Petja Grafenauer je umetnostna zgodovinarka, ki se je v polje tukaj\u0161njega umetnostnega prostora zapisala kot prodorna kriti\u010darka, publicitka in kuratorica, zdaj pa pot nadaljuje na Katedri za teorijo ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. V rubriki Kulturosfere Iz prve vrste, v kateri vsak mesec predstavljamo \u010dlanice in \u010dlane Asociacije, smo jo … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Petja Grafenauer<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,3,23],"tags":[],"class_list":["post-3082","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3082","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3082"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3082\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3086,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3082\/revisions\/3086"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3082"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3082"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3082"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}