{"id":2730,"date":"2018-07-26T13:27:58","date_gmt":"2018-07-26T13:27:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2730"},"modified":"2018-07-26T13:27:58","modified_gmt":"2018-07-26T13:27:58","slug":"iz-prve-vrste-fotopub","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/07\/26\/iz-prve-vrste-fotopub\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Fotopub"},"content":{"rendered":"

Dru\u0161tvo za sodobno kulturo Fotopub v Novem mestu pripravlja festival sodobne avtorske fotografije, hkrati pa se osredoto\u010da na raziskovanje povezav med fotografijo in ostalimi umetni\u0161kimi podro\u010dji.<\/strong><\/p>\n

Fotopub je \u010dlanica Asociacije, za rubiriko Iz prve vrste, v kateri skozi na\u0161e glasilo Kulturosfera predstavljamo \u010dlanstvo mre\u017ee, pa sta odgovarjala predsednik dru\u0161tva Du\u0161an Josip Smodej in podpredsednik Tadej Vindi\u0161.<\/p>\n

<\/p>\n

Delujete predvsem na podro\u010dju fotografije. S katerimi te\u017eavami se soo\u010da podro\u010dje in kako bi jih morala nasloviti kulturna politika?<\/strong><\/p>\n

Fotopub od leta 2014 ne deluje ve\u010d zgolj na podro\u010dju fotografije, temve\u010d raziskuje povezave med fotografijo in ostalimi umetni\u0161kimi mediji. Danes podro\u010dje vizualne umetnosti v \u0161ir\u0161em slovenskem ter globalnem kulturno-umetni\u0161kem prostoru zaznamuje vse ve\u010dji razkorak med ustaljenimi institucionalnimi praksami in novimi pristopi k pojmovanju, prezentiranju, promociji ter vrednotenju sodobnega kulturno-umetni\u0161kega delovanja. Pristopi, ki jih je vedno te\u017eje ume\u0161\u010dati znotraj rigidnih okvirjev ustaljenih umetni\u0161kih medijev, so zavoljo svoje eksperimentalne, nezaklju\u010dene ter fluidne narave prepogosto podvr\u017eeni pomanjkanju produkcijskega prostora.<\/p>\n

Kljub mno\u0161tvu posameznih institucij v Sloveniji, delujo\u010dih na podro\u010dju vizualnih umetnosti, prepoznavamo manko platforme, ki bi na institucionalni ravni razvijala, vzgajala ter vzpodbujala kontinuiran razvoj izklju\u010dno nekonvencionalnih, \u0161e razvijajo\u010dih se pristopov k mladi umetni\u0161ki produkciji.<\/p><\/blockquote>\n

Organizirate tudi festival Fotopub. Kako bi morala kulturna politika poskrbeti za podro\u010dje nevladnih kulturni\u0161kih festivalov? Kje so prilo\u017enosti in kje te\u017eave?<\/strong><\/p>\n

Formo festivala smo prevzeli, saj nam je zaradi specifi\u010dnega na\u010dina dela najbolj ugajala. Na\u0161a ekipa, ki je od samega za\u010detka razseljena po tujini, v slovenskem prostoru ni konstantno prisotna, zato je ravno vsakoletna festivalska platforma tista, ki nam ponuja najve\u010d mo\u017enosti za uspe\u0161no produkcijo. Sicer pa menimo, da se forma festivala v pogledu kulturne politike ne razlikuje in\/ali ne sme razlikovati od drugih oblik kulturno-umetni\u0161ke produkcije, saj zgolj v bolj zgo\u0161\u010denem \u010dasovnem okvirju in bolj zgo\u0161\u010deni mno\u017eici predstavlja enake vsebine.<\/p>\n

Bli\u017eajo se lokalne volitve. Kako gledate na kulturno politiko v va\u0161em okolju? Katere klju\u010dne ukrepe na podro\u010dju kulture bi morali izvesti v Novem mestu?<\/strong><\/p>\n

Novome\u0161ka politi\u010dna situacija se je v zadnjih letih nedvomno izbolj\u0161ala, vendar \u0161e vedno na podro\u010dju kulture mo\u010dno zaostaja za mnogimi, gospodarsko izredno manj razviti ob\u010dinami. Razumevanje in vrednotenje vrhunske umetni\u0161ke ustvarjalnosti je v MONM na relativno nizkem nivoju kljub visoki saturaciji umetni\u0161kih produkcij ter umetnikov, ki izhajajo iz te regije. Novome\u0161ka mo\u010dna kulturna tradicija, ki \u017ee od avantgarde krepi kvaliteto in diverziteto slovenskega kulturno-umetni\u0161kega prostora, je v sodobnosti skozi nepravilne odlo\u010ditve in nezadostno vrednotenje le-te v o\u010deh mestnih oblasti zreducirana na razkropljeno in neorganizirano manj\u0161insko financiranje \u201cdogodkov\u201d, kjer je edino merilo za vrednotenje le-teh \u0161tevilo obiskovalcev iz lokalne javnosti. Opisano izhaja iz neurejenosti kulturnega podro\u010dja na sami ob\u010dinski upravi, ki kljub jasnim dolo\u010dilom ZUJIK-a \u0161e vedno ni pripravila lokalnega programa za kulturo. Edina komisija, ki o financiranju v kulturno-umetni\u0161kem sektorju odlo\u010da, pa ne vsebuje niti enega predstavnika lokalne vrhunske umetni\u0161ke produkcije. To se sicer ne razlikuje posebno od situacije na Ministrstvu za kulturo, zato lahko povzamemo, da je situacija v MONM po standardih nacionalne kulturne politike.<\/p>\n

Kaj so sicer po va\u0161em mnenju klju\u010dne te\u017eave nevladnega sektorja v kulturi in samozaposlenih v kulturi in kateri ukrepi so najbolj nujni?<\/strong><\/p>\n

V slovenskem prostoru deluje \u0161irok nabor mladih ustvarjalcev, ki so visoko izobra\u017eeni, izjemno sposobni in nabiti z ustvarjalno energijo, vendar v Sloveniji pogosto ostajajo kot prete\u017eno neizkori\u0161\u010den potencial.<\/p>\n

S prepoznavanjem nevladnih projektov, iniciativ, platform ter institucij, ki so\u010dasno na lokalni, regionalni, nacionalni ter mednarodni ravni vzpodbujajo, vzgajajo ter konsistentno razvijajo novo umetni\u0161ko produkcijo, lahko vzpostavljamo kontinuiteto strate\u0161kih linij zadnjih dvajsetih let in zapolnimo vrzeli, ki nastajajo ob generacijskih preskokih.<\/p><\/blockquote>\n

S tem se odpira novo polje neobremenjenega in konstruktivnega vklju\u010devanja mladih umetni\u0161kih praks v ve\u010dje zaklju\u010dene produkcije, ki tako omogo\u010di uravnote\u017een medgeneracijski umetni\u0161ki diskurz.<\/p>\n

Medtem ko zgoraj navedene lastnosti slovenskega nevladnega kulturno-umetni\u0161kega prostora predstavljajo potencial za razvoj, se zaradi nepravilnega razumevanja in zavedanja internacionalizacije kulturno-umetni\u0161kega prostora in ponavljajo\u010de se problematike zaposljivosti umetnika in nevarnosti ter nestabilnosti umetni\u0161kega poklica s strani nacionalne kulturne politike te lastnosti raje manifestirajo v njim bolj prijaznih okoljih izven Slovenije. V dana\u0161njem \u010dasu se skozi splo\u0161no globalizacijo soo\u010damo z razvrednotenjem meja med nacionalnimi dr\u017eavami in njihovimi kulturno-umetni\u0161kimi prostori (razen tistih, povezanih z jezikom), ne zavedamo pa se pomena izena\u010ditve konceptov, pristopov in splo\u0161nega institucionalnega delovanja v smeri prilagoditve aktualnemu globalnemu kulturno-umetni\u0161kemu prostoru, ki je neodvisen od nacionalnih meja ali lokalnih oziroma nacionalnih mehanizmov financiranja in samooblasti.<\/p>\n

Letos se bo za\u010del izvajati ukrep obveznega dele\u017ea za umetnost, ki naj bi spodbudil predvsem trg vizualne umetnosti. Kako gledate na tovrstno spodbudo, in kako mislite da bo ukrep vplival na va\u0161e podro\u010dje?<\/strong><\/p>\n

Kljub temu, da obvezni dele\u017e za umetnost na prvi pogled zveni kot izjemno izbolj\u0161anje situacije samozaposlenih v kulturi in trga umetnosti, je ve\u010d kot o\u010ditno, da bo aparat izbora umetnin, ki bodo kupljene v sklopu obveznega dele\u017ea za umetnost, padel v popolnoma isti \u017ee poznani ustroj, ki ga poznamo v sofinanciranju umetnosti s strani javnih razpisov tako na lokalni, kot tudi na nacionalni ravni. Po na\u0161em mnenju tak ukrep ne o\u017eivlja neobstoje\u010dega slovenskega trga umetnin, temve\u010d nakup umetni\u0161kih del reducira v nekak\u0161en aparat socialne podpore umetniku, ali pa skozi svojo slabo definiranost zgolj obuja trg starih klasikov. Medtem ko uvedba obveznega dele\u017ea za umetnost definitvno na nek na\u010din krpa manjko financiranja umetni\u0161ke produkcije, bi ravno ponovna uvedba dav\u010dnih olaj\u0161av na nakup umetni\u0161kih del zares pripomogla k o\u017eivljanju trga umetnin.<\/p>\n

Kaj bi morala narediti dr\u017eava za ve\u010djo decentralizacijo profesionalne nevladne kulture?<\/strong><\/p>\n

Propadli osnutek nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 je postavil decentralizacijo kot enega izmed temeljnih strate\u0161kih in operativnih ciljev za uresni\u010ditev katerega je prepotrebno ravno vklju\u010devanje nevladnega sektorja. Na Fotopubu decentralizacijo dojemamo na razli\u010dnih nivojih; najprej kot decentralizacijo kulture v manj\u0161a mesta po Sloveniji, kasneje pa tudi na decentralizacijo kulture skozi globalizacijo. Fotopub deluje v Novem mestu, a je prisoten po celotni Evropi, tako skozi svojo ekipo, ki v ve\u010dini \u017eivi in dela v tujini, kot tudi skozi svoje projekte, zato je lahko re\u010di, da je delovanje na\u0161e organizacije decentralizirano.<\/p>\n

V slovenskem kulturno-umetni\u0161kem prostoru okolja za uspe\u0161no decentralizirano delovanje ni, saj v prvem koraku decentralizacije, kljub jasno izpisanim na\u010drtom, prav Ministrstvo za kulturo in njegovi uradniki ne podpirajo, lokalno financiranje pa je v vsaki ob\u010dini vezano na lokacijo, kljub temu, da nekateri projekti presegajo ob\u010dinske, regijske ali celo dr\u017eavne meje. Eden izmed takih je definitivno tudi Fotopub.<\/p><\/blockquote>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong><\/p>\n

Trenutno pripravljamo projekt v okviru programa Cultural Bridges, ki ga z evropskimi sredstvi podeljuje British Council Ukraine in je namenjen povezovanju ukrajinskih kulturnih institucij z institucijami iz podro\u010dja Evropske Unije. Takoimenovani Media Camp, ki temelji na povezovanju in sodelovanju med umetniki, glasbeniki in kulturnimi delavci iz vzhodne Ukrajine, stremi k izgradnji hipoteti\u010dnih identitet, neodvisnih od geografskih meja in lokalnih ekonomsko-politi\u010dnih kontekstov, v \u017eelji po premostitivi posledic nedavne in \u0161e vedno trajajo\u010de vojne v Donbasu.<\/p>\n

V prihajajo\u010dem letu Dru\u0161tvo Fotopub na\u010drtuje vzpostavitev programa prodaje umetni\u0161kih del, ki bo v svoji za\u010detni fazi ciljal izlju\u010dno na visoko razvite umetni\u0161ke trge severozahodne Evrope, prav tako pa bomo v prodajo in kasnej\u0161e plemenitenje zasebnega kapitala integrirali uporabo kriptovalut in tehnologije blockchain. S slednjim v dru\u0161tvu raziskujemo nove na\u010dine potencialnega neodvisnega financiranja kulturnih programov, ki niso izklju\u010dno vezani na birokratsko obremenjena financiranja z javnimi sredstvi ali na milost in nemilost sponzorskih sredstev in posku\u0161amo razviti model, s katerim bi skozi uspe\u0161no uporabo tehnologij prihodnosti uspeli dose\u010di delno samofinanciranje.<\/p>\n

V prihajajo\u010dih mesecih bomo javnosti predstavili tudi projekt Kura Judita v kavarni Moderne Galerije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dru\u0161tvo za sodobno kulturo Fotopub v Novem mestu pripravlja festival sodobne avtorske fotografije, hkrati pa se osredoto\u010da na raziskovanje povezav med fotografijo in ostalimi umetni\u0161kimi podro\u010dji. Fotopub je \u010dlanica Asociacije, za rubiriko Iz prve vrste, v kateri skozi na\u0161e glasilo Kulturosfera predstavljamo \u010dlanstvo mre\u017ee, pa sta odgovarjala predsednik dru\u0161tva Du\u0161an Josip Smodej in podpredsednik Tadej … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Fotopub<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-2730","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2730","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2730"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2730\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2732,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2730\/revisions\/2732"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2730"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2730"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2730"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}