{"id":2724,"date":"2018-07-25T13:37:15","date_gmt":"2018-07-25T13:37:15","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2724"},"modified":"2018-07-30T08:02:10","modified_gmt":"2018-07-30T08:02:10","slug":"lokalne-kulturne-politike-mo-slovenj-gradec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/07\/25\/lokalne-kulturne-politike-mo-slovenj-gradec\/","title":{"rendered":"Lokalne kulturne politike: MO Slovenj Gradec"},"content":{"rendered":"

V nedavni raziskavi, ki smo jo objavili v Asociaciji, ugotavljamo, da je podpora profesionalnemu delovanju NVO v kulturi drasti\u010dno ni\u017eja v manj\u0161ih ob\u010dinah, zato v posebni rubriki Kulturosfere \u0161e naprej raziskujemo in se pogovarjamo z razli\u010dnimi ob\u010dinami, kako nevladno kulturo umestiti na smiselno mesto v njihovih na\u010drtih in prora\u010dunih.<\/strong><\/p>\n

Tokrat v sredi\u0161\u010de postavljamo Mestno ob\u010dino Slovenj Gradec.<\/p>\n

<\/p>\n

Mestna ob\u010dina Slovenj Gradec<\/strong><\/p>\n

Odgovarja dr. Lucija \u010cevnik, pisarna za mestni management pri Mestni ob\u010dini Slovenj Gradec (MOSG).<\/em><\/p>\n

Koliko NVO v kulturi deluje v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong>
\nV MOSG deluje 213 dru\u0161tev, ki so registrirana za opravljanje kulturnih dejavnosti. 13 posameznikov imam status samozaposlenega na podro\u010dju kulture. 13 fizi\u010dnih oseb pa opravlja dejavnost (s.p.), ki je prvenstveno povezana s kulturo (vir: AJPES – Poslovni register Slovenije).<\/p>\n

Kolik\u0161en je letni prora\u010dun ob\u010dine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?<\/strong>
\nProra\u010dun Mestne ob\u010dine Slovenj Gradec za leto 2018 zna\u0161a skupaj 19.539.567,77 EUR, od tega je za podro\u010dje kulture namenjenih 931.752,77 EUR.<\/p>\n

Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kak\u0161en na\u010din (razpis, poziv itn.)?<\/strong>
\nSredstva se delijo preko javnih razpisov oz. pozivov. Obstaja ve\u010d mo\u017enosti, na katere se lahko nevladniki s podro\u010dja kulture prijavljajo. Generalno obstajata dva tematska kulturna razpisa in sicer Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na podro\u010dju kulturne dedi\u0161\u010dine ter Javni razpis za izvajanje projektov in programov na podro\u010dju kulture v MOSG. V letu 2018 je MOSG za kulturno dedi\u0161\u010dino namenila 10.000,00 EUR, za kulturne programe in projekte pa 30.000,00 EUR. Iz prora\u010duna je bilo zagotovljeno \u0161e 130.808,00 za financiranje aktivnosti dru\u0161tev na podro\u010dju ljubiteljske dejavnosti (v okviru JSKD) ter dodatnih 11.000,00 EUR za javni razpis za izvedbo programov na podro\u010dju ljubiteljske kulture v MOSG.
\nDru\u0161tva se lahko s kulturnimi vsebinami prijavijo tudi na razpis za o\u017eivljenje mestnega jedra. Ta razpis je bil prvi\u010d objavljen leta 2018, na razpolago pa je bilo 7.000,00 EUR. Prav tako je javna sredstva za izvedbo kulturnih vsebin v MOSG mo\u017eno pridobiti na javnem razpis Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec (Javni zavod SPOTUR Slovenj Gradec) in sicer za izvedbo mladinskih kulturnih vsebin. Letos je bilo na tem razpisu razpisanih 3.000,00 EUR.<\/p>\n

Kak\u0161en pomen ima za va\u0161o ob\u010dino kultura in katere prioritete imate v prihajajo\u010dem obdobju na tem podro\u010dju?<\/strong>
\nKultura je v MOSG od nekdaj predstavljala pomembno vrednoto ter je zato ena prioritetnih vsebin ob\u010dine. Velik pomen kulturni prepoznavnosti ob\u010dine daje kultura miru, saj je Slovenj Gradec edino slovensko mesto, ki nosi ta \u010dastni mednarodno prepoznavni naziv. Slovenj Gradec na kulturni zemljevid postavljajo tudi svetovno znana imena s podro\u010dja umetnosti (kot so skladatelj Hugo Wolf, slikar Jo\u017ee Tisnikar, duhovnih in pisatelj Franc Ksaver Me\u0161ko, odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner idr.). Z mestom je povezana tudi tradicija doma\u010de in umetnostne obrti, ki se je iz dolgoletne Bienalne razstave doma\u010dih in umetnostnih obrti v letu 2018 posodobila v vseslovensko rokodelsko razstavo. Vidno mesto ima tudi Festival mlade literature Ur\u0161ka in nate\u010daj Otro\u0161ka risba. Odpirajo pa se tudi nove vsebine, ki pridobivajo na prepoznavnosti. Letos se bo zgodil \u017ee tretji mednarodni filmski festival SHOTS, ki vsako leto dobiva na obsegu in vidnosti. Velik potencial ima tudi enodnevni festival No\u010d plesa, ki poteka v koprodukciji s partnerji iz sosednje Avstrije.
\nV Slovenj Gradcu deluje razvejana mre\u017ea producentov in organizatorjev kulturnih programov ter projektov. Zna\u010dilnost mesta je, da se institucionalna in tradicionalno mo\u010dno zastopana ljubiteljska kultura prepletata v dru\u017ebenem \u017eivljenju me\u0161\u010danov in obiskovalcev. Obe polji igrata pomembno vlogo in skupaj izrisujeta ustvarjalno in kulturno bogato krajino. Ob javnih zavodih, ki, podobno kot v ostalih ve\u010djih slovenskih mestih, uresni\u010dujejo pomemben dele\u017e javnega interesa na podro\u010dju kulture, v Slovenj Gradcu delujejo \u0161tevilna kulturna dru\u0161tva in skupine. Zaradi pomembne vloge in velikega obsega delovanja ljubiteljske kulture podporne naloge izvajata tudi Zveza kulturnih dru\u0161tev Slovenj Gradec in obmo\u010dna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki uspe\u0161no sodelujeta \u017ee vrsto let in zagotavljata visoko kakovost ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja.
\nV letu 2017 je Slovenj Gradec obele\u017eil visok jubilej. Mesto je praznovalo 750 let pridobitve mestnih pravic. V prora\u010dunu smo zagotovili dodatna sredstva, namenjena pove\u010danju obsega kulturnih vsebin, ki so zagotavljala obogatitev programa za proslavitev jubileja. V na\u010drtovalni fazi pa je tudi priprava novega Lokalnega programa za kulturo, ki bo vseboval analizo realizacije preteklega programa ter bo zastavil konkretne razvojne cilje na podro\u010dju kulture za prihajajo\u010de obdobje.
\nCilji lokalne kulturne politike se osredoto\u010dajo na spodbujanje kakovostne ustvarjalnosti na vseh podro\u010djih kulture, visoko stopnjo dostopnosti kulturnih vsebin, skrb za kulturno dedi\u0161\u010dino, krepitev sodelovanja med akterji tega podro\u010dja, vzpostavitev inovativnih oblik skupnostnega delovanja na podro\u010dju kulture, krepitev identitetne podobe mesta, razvoj blagovne znamke mesto Glasnik miru ter kulturnih in kreativnih industrij kot polja povezovanja in medsebojnega plemenitenja kulture in gospodarstva. Ob\u010dina \u017eeli spodbuditi razumevanje kulture kot izrazito razvojno in dru\u017ebeno pomembnega polja, ki investicije vra\u010da na ve\u010d ravneh in z ve\u010dplastnimi pozitivnimi u\u010dinki.<\/p>\n

Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?<\/strong>
\nNevladni sektor je odsev dru\u017ebene anga\u017eiranosti civilne dru\u017ebe in predstavlja neposredno sodelovanje dr\u017eavljanov pri upravljanju dru\u017ebe ter obenem razvija dru\u017ebeno-kriti\u010den proti pol, ki pozitivno prispeva k dru\u017ebenim spremembam in razvoju. NVO-jem na podro\u010dju kulture se v MOSG zato namenja relativno visok znesek sredstev za njihovo redno delovanje (v okviru JSKD), bi jih pa \u017ee v preteklosti bilo potrebno bolj intenzivno in sistemati\u010dno vklju\u010devati v sooblikovanje kulturne politike na lokalni ravni, da bi bilo s tem njihovo delovanje danes bolj povezano in reprezentativno. Delovanje NVO-jev na podro\u010dju kulture je pogosto sporadi\u010dno, nepovezano in zato nima u\u010dinka, kot bi ga zagotavljala ve\u010dja medsebojna sinergija. Kljub temu menim, da je MOSG dober sogovornik NVO-jem. Vsekakor si prizadevamo za odprt dialog, ki ima posluh za predloge, ideje in tudi kritike nevladnega sektorja. V prihodnje bi \u017eeleli, na pobudo nekaterih NVO-jev, med katerimi so tudi taki s statusom v javnem interesu, razviti center kreativnih kulturnih industrij. Center bi vklju\u010deval programsko rabo prostorov, ki bi zagotavljala prostor za kvalitetnej\u0161e mre\u017eenje in sodelovanje tako med samimi nevladniki kot tudi med javnim in zasebnim sektorjem. S tem ra\u010dunamo na razvoj novih vsebin in programov, ki bodo obogatili kulturno ponudbo in s tem dvignili tudi nivo kulturnega turizma v ob\u010dini.<\/p>\n

Na kak\u0161en na\u010din ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz va\u0161e ob\u010dine?<\/strong>
\nTrenutno smo v fazi oblikovanja delovne skupine, ki bo za\u010dela z delom v jeseni. V skupino bomo vsekakor vklju\u010dili tudi predstavnike NVO-jev.<\/p>\n

Kako ocenjujete sodelovanje med ob\u010dino in dr\u017eavo na podro\u010dju kulture?<\/strong>
\nLani sem na festivalu Fronta poslu\u0161ala predavanje kulturnega ekonomista, dr. Andreja Srakarja, ki je med drugim izpostavil dve dejstvi, ki temeljita na poglobljenem raziskovalnem delu in se mi jih zdi v tem kontekstu smotrno izpostaviti. Srakar ugotavlja, da so kulturne dejavnosti ene najbolj finan\u010dno donosnih panog, donosnej\u0161e celo od panog, kot je kovinska. Kulturne dejavnosti imajo namre\u010d izjemno visoke multiplikatorje, ki ka\u017eejo, kako se denar, vlo\u017een v neki sektor, obrne v gospodarstvu. Druga pomembna ugotovitev, ki jo avtor navaja, pa je razporeditev nacionalnega kulturnega denarja med \u00bbcentrom\u00ab in \u00bbperiferijo\u00ab. Dejstvo je, da zanemarljivo malo kulturnega denarja dejansko prite\u010de na \u00bbobrobje\u00ab dr\u017eave.
\nObe ugotovitvi ka\u017eeta, da je kultura podro\u010dje, ki mu dr\u017eava namenja bistveno premalo pozornosti. Gre za sektor, ki je najbolj podhranjen, prvi na udaru, ko gre za restriktivne ukrepe var\u010devanja, a obenem govorimo o sektorju, ki ima izrazito visok razvojni potencial, ki pa ga dr\u017eava o\u010ditno no\u010de ali pa ne zna izkoristiti.
\nNajve\u010dji problem pri \u010drpanju sredstev s strani lokalnih \u00bbperifernih\u00ab kulturnih organizacij pa je v njihovi majhnosti, nepovezanosti, \u0161ibkem lobiranju in neizku\u0161enosti pri pripravi prijav na nacionalne kulturne razpise. Posledi\u010dno tako ve\u010dina sredstev ostaja v centru.\u00a0Dr\u017eava bi morala poskrbeti za manj centraliziran kulturni razvoj in nameniti ve\u010d pozornosti celotnemu kulturnemu sektorju.<\/p>\n

Poletje je \u010das festivalov. Kako v ob\u010dini gledate na tovrstno kulturno produkcijo, kako vanjo ume\u0161\u010date nevladni sektor in kje vidite mo\u017enosti za razvoj?<\/strong>
\nDogajanje \u010dez polete je v na\u0161em mestu zaznamovano s Slovenjegra\u0161kim kulturnim poletjem, ki vklju\u010duje prete\u017eno koncertno dogajanje. Organizacija poteka v okviru Javnega zavoda Kulturni dom Slovenj Gradec. Otvoritev v poletje pa vsekakor zaznamuje dvodnevni Srednjeve\u0161ki preludij, ki mestne ulice v juniju postavi v \u010das srednjega veka.
\nNVO-ji se v poletno dogajanje vklju\u010dujejo predvsem s projekti, ki so jih uspe\u0161no prijavili na razpis za o\u017eivljanje mestnega jedra (koncerti, ARS poletje, festival swinga, kolesarske raj\u017ee, modne revije, delavnice v organizaciji lokalov mestnega jedra) in na javni razpis za kulturne projekte in programe v MOSG. Osrednji dogodek, ki v poletnem dogajanju v mestu pove\u017ee ve\u010d NVO-jev in prostovoljcev, je zagotovo filmski festival SHOTS (2. – 4. avgust 2018).
\nMed majem in septembrom ob nedeljah popoldne v mestu potekajo tudi Urbane delavnice. Te so namenjene kreativnemu pre\u017eivljanju prostega \u010dasa v sredi\u0161\u010du mesta. Aktivnosti sovpadajo z nedeljskimi zaporami mestnega jedra za motorni promet.
\nSkoncentrirano kulturno dogajanje pa je v na\u0161em mestu fokusirano predvsem na september, ko je praznik ob\u010dine (SG Fest, Slovenjgra\u0161ka gostilna, gostovanje gostov iz pobratenih mest, Mirovni\u0161ki festival in Festival druga\u010dnosti, festival modernega plesa No\u010d plesa,\u2026).
\nVsekakor obstaja \u0161e veliko neizkori\u0161\u010denih mo\u017enosti in potenciala za tesnej\u0161e sodelovanje, povezovanje in vklju\u010devanje nevladnih organizacij s podro\u010dja kulture v poletno dogajanje v mestnem jedru. Trudimo se prisluhniti idejam in pobudam, ki prihajajo tudi z njihove strani. Veseli smo, \u010de kdo poka\u017ee voljo in energijo, s katero lahko skupaj prispevamo k popestritvi dogajanje v na\u0161i ob\u010dini.<\/p>\n

Raum AU<\/strong><\/p>\n

Odgovarja predsednik dru\u0161tva\u00a0Rado Carlo Poggi<\/em><\/p>\n

Kako ocenjujete stanje na podro\u010dju kulture v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong>
\nNi ravno roza\u2026\u010drno pa tudi ne. Podobno kot drugje v Sloveniji se kulturi ne da pomena in sredstev, ki bi si jo zaslu\u017eila. Gre za obse\u017enej\u0161i problem, ki ga je potrebno nenehno vpletati v diskusije, pri tem pa moramo tudi kulturniki prevzeti pravo vlogo – kultiviranje na\u0161ega okolja. Iz tega stali\u0161\u010da v Dru\u0161tvu raum AU gledamo tudi lokalno stanje. \u017dal veliko poguma, idej in pobud, ki so vredne debate, niso sprejete tako, kot bi lahko bile. Marsikaj bi se na lokalnem nivoju dalo premakniti, \u010de bi bili lokalni odlo\u010devalci malo bolj daljnogledni. In \u010de bi bili nekateri lokalni kulturniki bolj samozavestni in pripravljeni na akcijo, tako pa imajo pa\u010d trenutno \u201czrihtane veze\u201d in s tem zagotovljenih par tistih drobtin, ki jih potrebujejo. Da zaklju\u010dim, v MO Slovenj Gradec so stvari bolj\u0161e, kot bi lahko bile v trenutni dru\u017ebeni atmosferi, so pa dale\u010d od optimalnih, vizionarne pa sploh ne.<\/p>\n

Kak\u0161no podporo ob\u010dine si \u017eelite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?<\/strong>
\nNo, pobudo na to temo smo z dru\u0161tvom v preteklosti \u017ee predali ob\u010dini, a pripravljenosti za debato o tem ni bilo veliko. Predlagali smo, da ob\u010dinska\/regijska kulturna sredi\u0161\u010da institucionalizirajo tudi podro\u010dje kulture v javni administraciji. Kar pomeni, da vsaka, vsaj mestna ob\u010dina, pridobiti osebo, ki poklicno opravlja nalogo mestnega mentorja in patrona kulturnega poklica enega kraja, po vzorcu \u201cKulturreferent\u201d<\/em> v Avstriji ali Nem\u010diji, ali \u201cAssesore alla cultura<\/em>\u201d po vzoru Italije. Ta mestni kulturni referent v svojem mandatnem obdobju, ki je vezan na mandat \u017eupana, nosi odgovornost za celotno podro\u010dje kulture. S tem vsebinsko mentorira podro\u010dje kulture, formulira in razpisuje redne in izredne razpise in razpolaga z ad-hoc<\/em> intervencijami in z dolo\u010denim finan\u010dnim prora\u010dunom, s katerim razpolaga po lastni presoji. Tovrstni ukrep bi okrepil kulturno dejavnost, izbolj\u0161al identiteto posameznika ter kreiral skupno mestno oz. ob\u010dinsko identiteto. Mo\u017enost fleksibilne alokacije sredstev tega \u201clokalnega kulturnega ministra\u201d pomeni tudi bolj na aktualnosti naslonjen kulturni prispevek za skupnost.<\/p>\n

Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi dru\u0161tvi v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong>
\nNi slabo. \u010ce pa bi gledal na javne institucije kot na tiste, ki so poklicani za kulturno animacijo in kulturno vzgojo nekega kraja, moram kritizirati pretiravano zadr\u017eanost teh akterjev. Mnogokrat so prav ljubiteljske organizacije, oziroma svobodni profesionalci in nevladne institucije tiste, ki se borijo za interaktivnost, ki prispevajo barvitost sivemu, konvencionalnemu in rutinskemu na\u010drtovanju kulturnega programa na\u0161ih javnih ustanov. Opa\u017eam, da volja do vsemogo\u010dih sodelovanj obstaja, pri vseh javnih institucijah, je pa aktiven del dejavnosti vse preve\u010dkrat na ramenih \u0161ibkej\u0161ega \u010dlena te koprodukcije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V nedavni raziskavi, ki smo jo objavili v Asociaciji, ugotavljamo, da je podpora profesionalnemu delovanju NVO v kulturi drasti\u010dno ni\u017eja v manj\u0161ih ob\u010dinah, zato v posebni rubriki Kulturosfere \u0161e naprej raziskujemo in se pogovarjamo z razli\u010dnimi ob\u010dinami, kako nevladno kulturo umestiti na smiselno mesto v njihovih na\u010drtih in prora\u010dunih. Tokrat v sredi\u0161\u010de postavljamo Mestno ob\u010dino … Preberi ve\u010d o Lokalne kulturne politike: MO Slovenj Gradec<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14,3,13],"tags":[],"class_list":["post-2724","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-lokalno","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2724","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2724"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2724\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2735,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2724\/revisions\/2735"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2724"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2724"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2724"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}