{"id":2698,"date":"2018-07-11T11:01:02","date_gmt":"2018-07-11T11:01:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2698"},"modified":"2018-07-11T11:01:02","modified_gmt":"2018-07-11T11:01:02","slug":"studija-o-razvoju-civilne-druzbe-v-eu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/07\/11\/studija-o-razvoju-civilne-druzbe-v-eu\/","title":{"rendered":"\u0160tudija o razvoju civilne dru\u017ebe v EU"},"content":{"rendered":"<p><strong>Asociacija kot mre\u017ea nevladnih organizacij v kulturi spremlja tudi razvoj civilne dru\u017ebe na sploh. Nedavno je bila objavljena raziskava The future evolution of civil society in the European Union by 2030, v kateri je zabele\u017een pregled stanja civilne dru\u017ebe v EU, raziskava pa se osredoto\u010da predvsem na mo\u017enosti in smeri razvoja nevladnega sektorja.<\/strong><\/p>\n<p>Raziskavo sta opravili organizaciji ENNA (European Network of National Civil Society Associations) in CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij), katere \u010dlanica je tudi Asociacija.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Raziskava v uvodu opozarja, da v EU ni skupne definicije nevladnega sektorja ali organizacij, ki bi predstavljale civilno dru\u017ebo, med katerimi so seveda tudi nevladne organizacije. Pojem je torej \u0161ir\u0161i, v razli\u010dnih dr\u017eavah pa sta si podro\u010dji nevladnega sektorja in civilne dru\u017ebe razli\u010dno oddaljena. <a href=\"https:\/\/www.eesc.europa.eu\/sites\/default\/files\/files\/qe-04-17-886-en-n.pdf\">Raziskava<\/a> zavoljo koherentnosti govori predvsem o civilno dru\u017ebenih organizacijah.<\/p>\n<p>Na za\u010detku so opredeljene te\u017eave civilne dru\u017ebe, ki so povzete v petih to\u010dkah, in sicer demografske spremembe, digitalizacija, ekonomska kriza, populizem in kr\u010denje prostora civilne dru\u017ebe. Med navedenimi so med zanimivej\u0161emi predvsem populizem, digitalizacija in kr\u010denje civilno dru\u017ebenega prostora.<\/p>\n<p>Te\u017eave z digitalizacijo so predvsem v pojavljanju navidezno bolj neposredne in s tem manj strukturirane participatorne dru\u017ebe, ki jo omogo\u010dajo nekatere sodobne digitalne platforme. V tem smislu se zdi, da civilno dru\u017ebene organizacije ne opravljajo ve\u010d svoje vloge oziroma niso potrebne, saj se vzpostavljajo bolj neposredni mehanizmi za aktivno dr\u017eavljanstvo. Vseeno pa tovrstni mehanizmi \u0161e niso dovolj raziskani, da bi lahko potrdili njihove pozitivne u\u010dinke, in zato lahko v tej fazi govorimo predvsem o zmanj\u0161evanju klasi\u010dnega civilno dru\u017ebenega delovanja, kar vsekakor predstavlja, \u010de ne \u017ee obstoje\u010di pa vsaj potencialni problem za klasi\u010dne organizacije.<\/p>\n<p>Naslednje veliko vpra\u0161anje se fokusira na populizem, saj postaja o\u010ditno, da \u017eelja po \u0161kandaloznih novicah prodira v vse sektorje, karse zajeda tudi v civilno dru\u017ebene organizacije. Mediji pokrivajo predvsem izjemno izstopajo\u010de zgodbe, medtem ko civilna dru\u017eba pogosto ne deluje na na\u010din spektakla, zato so najbolj pozitivne zgodbe ve\u010dinoma prezrte. V ospredje prihajajo senzacionalisti\u010dne vsebine, ki s tem zavirajo realni napredek sektorja, ki se mora prilagajati, in se na nek na\u010din boriti tudi za pozornost medijev, zato da opravlja svoje temeljno poslanstvo.<\/p>\n<p>Velik problem je tudi dejstvo, okoli katerega se strinjajo \u0161tevilni raziskovalci, in sicer, da se prostor civilne dru\u017ebe kr\u010di. To se odvija na razli\u010dnih nivojih in je posledica razli\u010dnih dejanj. Po eni strani je ob tem vedno prisotno vpra\u0161anje financiranja, ki se ponekod bolj, drugje manj zni\u017euje, vpra\u0161ljive pa so tudi nekatere spremembe v na\u010dinih financiranja civilne dru\u017ebe. Prihaja tudi do omejitev zbiranja finan\u010dnih sredstev, na primer prepovedi pridobivanja nekaterih tujih sredstev, ipd. Naposled je tu \u0161e fenomen ve\u010danja \u0161tevila provladnih nevladnih organizacij, kar je bilo neko\u010d zna\u010dilno predvsem za totalitarne re\u017eime.<\/p>\n<p>Raziskava na koncu razi\u0161\u010de nekaj mo\u017enih scenarijev, s katerimi se bo soo\u010dala EU glede civilne dru\u017ebe in ponudi nekatere re\u0161itve. Glede populizma tako predlaga predvsem osve\u0161\u010danje o pojavu, glede digitalizacije pa povezovanje in integracijo novih tehnologij v procese civilno dru\u017ebenih organizacij. Kr\u010denje prostora civilne dru\u017ene pa je potrebno po mnenju avtorjev nasloviti na na\u010din, da na evropski ravni spremenimo razumevanje civilne dru\u017ebe in jo ponovno afirmiramo v razumevanju, da je civilna dru\u017eba eden temeljnih gradnikov demokracije in pluralizma, in da je kot taka klju\u010dni del moderne, odprte in strpne dru\u017ebe.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Asociacija kot mre\u017ea nevladnih organizacij v kulturi spremlja tudi razvoj civilne dru\u017ebe na sploh. Nedavno je bila objavljena raziskava The future evolution of civil society in the European Union by 2030, v kateri je zabele\u017een pregled stanja civilne dru\u017ebe v EU, raziskava pa se osredoto\u010da predvsem na mo\u017enosti in smeri razvoja nevladnega sektorja. Raziskavo sta &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/07\/11\/studija-o-razvoju-civilne-druzbe-v-eu\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">\u0160tudija o razvoju civilne dru\u017ebe v EU<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[16,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-2698","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mednarodno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2698","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2698"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2698\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2699,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2698\/revisions\/2699"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2698"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2698"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2698"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}