{"id":2651,"date":"2018-07-05T11:16:27","date_gmt":"2018-07-05T11:16:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2651"},"modified":"2018-07-10T13:32:44","modified_gmt":"2018-07-10T13:32:44","slug":"iz-prve-vrste-moment","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/07\/05\/iz-prve-vrste-moment\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Moment"},"content":{"rendered":"<p><strong>Moment deluje na polju uprizoritvene umetnosti, kjer zdru\u017eujejo zelo razli\u010dne in raznolike \u017eanre ter izrazne oblike. Moment deluje skozi nenehno preizku\u0161anje in preizpra\u0161evanje, veliko pozornosti pa posve\u010dajo tudi odnosu s publiko.<\/strong><\/p>\n<p>Moment je \u017ee vrsto let \u010dlan Asociacije, mi pa smo se pogovarjali s predsednikom dru\u0161tva Zoranom Petrovi\u010dem. Govorili smo o decentralizaciji, kulturno-politi\u010dni situaciji na dr\u017eavi in lokalni ravni, o spodbudah za razvoj kulture in \u0161tevilnih drugih temah.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>Moment je nedavno zabele\u017eil velik uspeh, saj ste bili uspe\u0161ni pri prijavi na programski razpis ministrstva za kulturo. Kaj to pomeni za razvoj organizacije, kak\u0161ne spremembe pri\u010dakujete oziroma katere se \u017ee odvijajo?<\/strong><\/p>\n<p>\u0160tiriletna programska sredstva Ministrstva za kulturo so na\u0161a prelomnica, a kar sledi ne bo revolucija, je evolucija. Nadaljujemo pot, ki smo jo za\u010deli leta 2006, ko smo nastali zato, da smo la\u017eje razvijali to, kar radi po\u010dnemo. Za\u010detki so bili povsem amaterski in iz tega izhodi\u0161\u010da smo si, korak za korakom, utirali pot v polje sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Je veselje in zadovoljstvo, da bomo lahko izpeljali za\u010drtano na na\u010din, kot si zaslu\u017ei, da je izpeljano. Kakorkoli \u017ee obrnemo, za nas je la\u017eje in smo na neprimerljivo bolj\u0161em kot pred letom dni, kljub vsesplo\u0161ni finan\u010dni podhranjenosti neinstitucionalnega sektorja, kar je problemati\u010dno \u017ee samo po sebi. Odgovornost, ki jo ob\u010dutimo, je velika in veliko je novih izzivov, vendar delamo z zanosom, ker delamo to, v kar verjamemo. Pridobljena sredstva so nedvomno tudi dodaten zagon in \u017ee v tem trenutku smo mednarodno bistveno bolj aktivni in ambiciozni, kot smo bili do nedavnega, kar nam omogo\u010da, da premikamo meje \u0161e naprej.<\/p>\n<p><strong>Kar nekaj projektov imate usmerjenih tudi v izobra\u017eevanje. Kako ocenjujete stanje na podro\u010dju kulturno-umetnostne vzgoje in finan\u010dno podporo dr\u017eave ter lokalnih skupnosti za tovrstne dejavnosti?<\/strong><\/p>\n<p>Programi usposabljanja so nam zanimivi od vsega za\u010detka, konec koncev smo tako rasli in se razvijali tudi mi, in \u0161e vedno se. Moment je del interdisciplinarnega laboratorija transnacionalne gverilske umetni\u0161ke \u0161ole GT22, ki je model nenehnega u\u010denja in prena\u0161anja znanja med ustvarjalci.<\/p>\n<blockquote><p>Usposabljanje je del na\u0161ega bistva in del tega je tudi podro\u010dje kulturno-umetnostne vzgoje. Zanjo obstajajo spodbude in podpore, a s kolegi iz sorodnih organizacij opa\u017eamo, da so najve\u010dkrat namenjene \u0161olam, ki pa dostikrat nimajo kapacitete, znanja ali \u017eelje po tem, da bi tovrstne projekte prijavljali in kasneje izpeljali.<\/p><\/blockquote>\n<p>Lokalne skupnosti tovrstnih razpisov nimajo, in ker je podro\u010dje izobra\u017eevanja vezano na osnovno financiranje \u0161ol, nam ostane \u010drpanje sredstev iz mednarodnih virov. \u010ce se ozremo naokoli, opa\u017eamo, da je v Sloveniji trenutno aktivnih precej projektov, podprtih s strani EU, ki spodbujajo kulturno-umetnostno vzgojo in povezovanje u\u010dencev z ustvarjalci na podro\u010dju kulture in umetnosti. Plodno povezovanje \u0161ol z nevladnim sektorjem je nujno, saj se tako zakrpa prav prej omenjeni finan\u010dni manko, pove\u010da pa se dostop do otrok, torej tistih, zaradi katerih to sploh po\u010dnemo. Oni bodo kasneje na\u0161i obiskovalci in oni so in bodo na\u0161i (so)ustvarjalci.<\/p>\n<p><strong>Vse pogosteje poslu\u0161amo, da je na podro\u010dju kulture \u0161e veliko rezerv v neprora\u010dunskih sredstvih in v razli\u010dnih mehanizmih za gradnjo publike, spodbujanje vlaganja, ipd. Kro\u017eijo ideje, kot so vav\u010derji, obisk \u0161olarjev tudi v neinstitucionalnih gledali\u0161\u010dih, veliko se govori o dav\u010dnih olaj\u0161avah itn. Kako vi gledate na te prilo\u017enosti in katere se vam zdijo najbolj primerne oziroma potrebne?<\/strong><\/p>\n<p>Saj je izrabljena fraza, ampak vedno je prostor za izbolj\u0161ave in zakaj bi bilo tukaj kaj druga\u010de. Dobro je, da smo zaznali potencial, da razmi\u0161ljamo, se pogovarjamo in delamo na tem. Verjamemo, da zanimiva umetnost privablja publiko. Na\u0161 cilj je izhajati iz tega izhodi\u0161\u010da in na tak na\u010din nagovarjati tudi \u0161ole, graditi ob\u010dinstvo in posledi\u010dno pomagati oblikovati dru\u017ebo.<\/p>\n<blockquote><p>Ne o financah, veliko bolj potreben je dialog o umetnosti, ker je to na\u0161e najmo\u010dnej\u0161e oro\u017eje. \u010ce bomo rasli na tak na\u010din, lahko postopoma spreminjamo tudi svet na bolje.<\/p><\/blockquote>\n<p><strong>V Kinu \u0160i\u0161ka se je pred dobrim mesecem odvilo predvolilno soo\u010denje na temo kulture. Kaj menite, da so nujni prvi koraki, s katerimi bi morala za\u010deti nova ministrica ali minister za kulturo?<\/strong><\/p>\n<p>Verjetno sta to odprt, konstruktiven, argumentiran, v re\u0161evanje problemov usmerjen dialog in odgovorne odlo\u010ditve. Na tak na\u010din dajmo iskati re\u0161itve, ne pa te\u017eave, ki nam jih zastavlja sodobni svet. Bodo\u010da ministrica ali minister naj zavzame pozicijo, za katero stoji. Naj postane jasno, kaj se razume pod kulturno politiko neke dr\u017eave, naj se vklju\u010duje strokovno javnost, komunicira s terenom, vodi transparentno in razre\u0161uje strukturne, kadrovske in druge izzive dobrega vodenja. Na sre\u010danju v Kinu \u0160i\u0161ka sem sodeloval tudi sam. Beseda je tekla o procentih in financah in kako si zaslu\u017eimo ve\u010d in bolje, in s tem smo se strinjali vsi na obeh koncih dvorane. Pozabili pa smo tisto bistveno, kako (so)ustvarjati kulturo in umetnost kot tisti dimenziji, ki nas delata \u010dlove\u0161ke in to v \u010dasu, ko je na\u0161a \u010dlove\u0161kost in \u010dlove\u010dnost na preizku\u0161nji.<\/p>\n<blockquote><p>Boriti se moramo proti sovra\u0161tvu, rasizmu, ksenofobiji, omejenosti. Boriti se moramo proti pogojem in ljudem, ki tak\u0161ne okoli\u0161\u010dine ustvarjajo. Predvsem pa se moramo boriti za. Za odprto, raznoliko, vklju\u010dujo\u010do, enakovredno dru\u017ebo in umetnost.<\/p><\/blockquote>\n<p><strong>Bli\u017eajo se tudi lokalne volitve. Kako ocenjujete stanje kulturne politike na ravni mariborske ob\u010dine? Kaj so prioritete za prihajajo\u010de obdobje?<\/strong><\/p>\n<p>Kot zmedo nepreglednih razse\u017enosti, pri tem pa delamo krivico tistim, ki se trudijo za nas in na\u0161 sektor. Imamo kadrovsko in strokovno podhranjen Urad za kulturo in mladino, ki je \u017ee leta brez direktorja. Namesto tega imamo v.d.-jestvo z omejeno odgovornostjo in pristojnostmi, kar je rezultat in posledica neambicioznosti ter pomanjkanja vizije, kar za sabo potegne, da nimamo zastopnika kulture na politi\u010dni ravni. Lokalni program kulture 2015-2020 se ne izvaja, kar daje ob\u010dutek, da dokumenta nih\u010de ne pozna. Dialog med ob\u010dino, uradom in nevladnimi organizacijami obstaja ve\u010dinoma le kot odziv na na\u0161e pozive, apele ali gro\u017enje in ponikne takoj, ko iz strani NVO ni ve\u010d pritiska. Za rezultate leto\u0161njih projektnih razpisov vemo pribli\u017eno mesec dni, kar je za neko normalno delovanje seveda prepozno, a obenem ironi\u010dno, saj je veliko hitreje kot lani.<\/p>\n<p><strong>Kako ocenjujete pogoje za delovanje izven prestolnice v kontekstu podpore dr\u017eave? Kaj bi bilo potrebno spremeniti za resni\u010dno decentralizacijo?<\/strong><\/p>\n<p>Centre s politi\u010dno in ekonomsko mo\u010djo razumemo kot prostore sodobnosti in napredka, zato privabljajo ljudi, posel, vlaganja. A \u010de ne ustvarjamo pogojev za delo in ustvarjanje zunaj velikih centrov, se bodo ti prej ali slej nasi\u010dili, kar seveda ne more biti idealno okolje za delovanje.<\/p>\n<blockquote><p>Eden izmed ciljev vseh nas bi torej moral biti, da se krepi tudi \u201cperiferija\u201d, da se ustvarja in razvija ve\u010d centrov hkrati, ki med seboj sodelujejo, se spodbujajo, primerjajo.<\/p><\/blockquote>\n<p>Kako izbolj\u0161ati situacijo? Na lokalni ravni bi v na\u0161em primeru dosti pomenilo \u017ee ob\u010dutno izbolj\u0161anje zgoraj opisanega stanja. Na dr\u017eavni ravni pa dialog in aktivno vklju\u010devanje vseh dele\u017enikov, kar je izziv sam po sebi, glede na to, da je za centre zunaj centra potrebno dvakrat ve\u010d energije in \u010dasa, da se nas sli\u0161i.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong><\/p>\n<p>\u010caka nas \u0161e \u010detrta premiera v sezoni, to je Satirikonijada, ki je obenem magistrska predstava re\u017eiserke Tja\u0161e \u010crnigoj in njene ekipe. Isto\u010dasno razvijamo naprej dvoletni avtorski opus, ki ga vodi Eva Nina Lampi\u010d &#8211; projekt \u2018Abonma\u2019. Predstavi Heroj 2.0 in Viktorija 2.0 nadaljujeta pot po mednarodnih in nacionalnih festivalih. Avgusta se pri\u010dne ustvarjalni proces projekta \u201cPotential States\u201d in za\u010detek na\u0161ega sodelovanja z Ballhaus Ost iz Berlina. Z novo sezono premierno zaganjamo abonma Brez drame, ki povezuje mariborske institucije in nevladne organizacije iz polja uprizoritvenih umetnosti, in omogo\u010da do\u017eivetje produkcije, ki ni na\u0161a lastna, temve\u010d bomo v mesto pripeljali povabljene uprizoritve iz mednarodnega prostora. Pravkar poteka Fokus Graz, kjer se vsako leto tekom festivala Lent posvetimo izbranemu mestu iz bli\u017enje regije in medse vabimo njihove ustvarjalce. Intimni oder GT22, prostor, ki smo ga namenili razvoju sodobnega neinstitucionalnega gledali\u0161\u010da, bo \u010dez poletje do\u017eivel manj\u0161o prenovo, nekoliko mu bomo pove\u010dali kapaciteto in ga tehni\u010dno nadgradili. Z naslednjo sezono pa nadaljujemo program Intimnega odra z lastno in gostujo\u010do produkcijo, kar je na\u0161 odgovor na gradnjo ob\u010dinstva. \u017de spomladi naslednje leto pa nas \u010daka nova edicija Mednarodnega festivala neodvisnega gledali\u0161\u010da Prestopi\/Crossings. V 2019 ga po sedemletnemu premoru ponovno obujamo, s to razliko, da bo to po novem bienalna zgodba.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Moment deluje na polju uprizoritvene umetnosti, kjer zdru\u017eujejo zelo razli\u010dne in raznolike \u017eanre ter izrazne oblike. Moment deluje skozi nenehno preizku\u0161anje in preizpra\u0161evanje, veliko pozornosti pa posve\u010dajo tudi odnosu s publiko. Moment je \u017ee vrsto let \u010dlan Asociacije, mi pa smo se pogovarjali s predsednikom dru\u0161tva Zoranom Petrovi\u010dem. Govorili smo o decentralizaciji, kulturno-politi\u010dni situaciji na &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/07\/05\/iz-prve-vrste-moment\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Iz prve vrste: Moment<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[22,3,23],"tags":[],"class_list":["post-2651","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2651","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2651"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2651\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2667,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2651\/revisions\/2667"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2651"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2651"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2651"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}