{"id":2583,"date":"2018-06-05T12:43:11","date_gmt":"2018-06-05T12:43:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2583"},"modified":"2018-06-05T13:38:18","modified_gmt":"2018-06-05T13:38:18","slug":"lokalne-kulturne-politike-mestna-obcina-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/06\/05\/lokalne-kulturne-politike-mestna-obcina-ljubljana\/","title":{"rendered":"Lokalne kulturne politike: MO Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Lokalne skupnosti imajo po ustavi in zakonu veliko pristojnosti in znotraj slednjih je tudi urejanje kulture, kar se odvija skozi lokalno kulturno politiko. Kaj so dobre in kaj slabe prakse, raziskujemo skozi redno Kulturosferino rubriko.<\/strong><\/p>\n

Mesto Ljubljana ima pestro kulturno ponudbo in je hkrati mesto, ki tako nominalno kot procentualno zagotavlja enega najvi\u0161jih prora\u010dunov za kulturo. Mestna ob\u010dina Ljubljana v svojih odgovorih prepoznava kulturo kot enega pomembnej\u0161ih sektorjev razvoja mesta, Uro\u0161 Veber iz Zavoda Projekt Atol pa poleg \u0161tevilnih pozitivnih plati izpostavlja tudi nekaj izzivov za prihodnost.<\/p>\n

<\/p>\n

Mestna ob\u010dina Ljubljana<\/strong>
\nOdgovore so pripravili v Oddelku za kulturo Mestne ob\u010dine Ljubljana<\/em><\/p>\n

Koliko NVO v kulturi deluje v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong>
\nGlede na to, da Mestna ob\u010dina Ljubljana (MOL) ne vodi registra zavodov, dru\u0161tev in ustanov v kulturi, lahko natan\u010dno odgovorimo zgolj na naslednje vpra\u0161anje: Koliko nevladnih organizacij v kulturi se sofinancira iz dela prora\u010duna MOL, ki je namenjen kulturi? V obdobju 2016-2019 tako sofinanciramo 49 nevladnih organizacij na podlagi \u0161tiriletnih programskih pogodb. Na podlagi letnega javnega razpisa (oz. projektnih pogodb) vsako leto sofinanciramo \u0161e okrog 100 nevladnih organizacij v kulturi. V obeh primerih (programsko in projektno sofinanciranje) gre zgolj za profesionalne nevladne organizacije v kulturi. Poleg tega se iz prora\u010duna MOL vsako leto sofinancira \u0161e 137 ljubiteljskih kulturnih dru\u0161tev, ki so v formalnopravnem smislu prav tako nevladne organizacije.<\/p>\n

Kolik\u0161en je letni prora\u010dun ob\u010dine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?<\/strong>
\nV skladu z osnutkom rebalansa prora\u010duna za leto 2018, ki ga bo naslednji mesec obravnaval Mestni svet MOL, bo del prora\u010duna MOL, ki je namenjen kulturi, zna\u0161al predvidoma 29.518.238,18 evrov. Pri tem je potrebno poudariti, da ta znesek ne zajema sredstev za infrastrukturne projekte na podro\u010dju kulture – Cukrarna, Pala\u010da Cukrarna, Vila Zlatica, \u0160entjakobski oder, Stolba na Ljubljanskem gradu itn. – ki jih bomo \u017ee letos za\u010deli obnavljati.<\/p>\n

Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kak\u0161en na\u010din (razpis, poziv itn.)?<\/strong>
\nNevladnim kulturnim organizacijam bomo na podlagi \u0161tiriletnega programskega in letnega projektnega razpisa v letu 2018 namenili 3.110.080,00 evrov. Poleg tega bomo posameznim ustvarjalcem neposredno zagotovili \u0161e 97.750,00 evrov, kar pomeni skupaj 3.207.830,00 evrov.<\/p>\n

Kak\u0161en pomen ima za va\u0161o ob\u010dino kultura in katere prioritete imate v prihajajo\u010dem obdobju na tem podro\u010dju?<\/strong>
\nO pomenu kulture za MOL same zase govorijo \u0161tevilke: prora\u010dun za kulturo MOL je leta 2011 zna\u0161al 21.157.240,00 evrov, od takrat naprej pa 21.985.052,0 (2012), 24.386.039,00 (2013), 26.173.662,00 (2014), 23.952.609,00 (2015), 26.856.575,00 (2016), 28.491.244,00 (2017), letos pa bo zna\u0161al predvidoma 29.518.238,18 evrov. Jasen trend pove\u010danja prora\u010dunskih sredstev za kulturo nedvomno potrjuje na\u0161e prepri\u010danje, da je kultura eno izmed prednostnih podro\u010dij MOL-a.
\nStrategija razvoja kulture v MOL 2016-2019, ki jo je Mestni svet MOL soglasno sprejel 21. 3. 2016, dolo\u010da 16 splo\u0161nih strate\u0161kih ciljev, prav tako pa \u0161e vrsto ciljev in ukrepov na posameznih podro\u010djih kulture. Temeljno poslanstvo MOL na podro\u010dju kulture je zagotavljanje javnih kulturnih dobrin in storitev vsem prebivalcem in obiskovalcem MOL. V skladu s tem je pove\u010danje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin vsem prebivalcem MOL na\u0161a glavna prioriteta. Med klju\u010dne strate\u0161ke projekte sodi pridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025. Osrednja infrastrukturna nalo\u017eba v prihodnjih treh letih je obnova Cukrarne.<\/p>\n

Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?<\/strong>
\nNevladni sektor v kulturi je bistven segment kulturnega \u017eivljenja v Ljubljani. V omenjeni strategiji sta tako kot nosilca kulturnega razvoja MOL dolo\u010dena \u00bbjavni in nevladni sektor v kulturi\u00ab. Temeljna naloga MOL na podro\u010dju kulture je zagotavljanje finan\u010dnih, infrastrukturnih in drugih pogojev za stabilno delovanje vseh izvajalcev kulturnih programov in projektov, ki delujejo v javnem interesu, ne glede na njihov formalnopravni status. Kulturna strategija MOL 2016-2019 dolo\u010da 15 ukrepov, ki jih bomo izvedli v obdobju 2016-2019 z namenom, da bi zagotovili stabilne finan\u010dne, prostorske in druge pogoje za delovanje nevladnega sektorja v kulturi: od pove\u010danja finan\u010dnih sredstev MOL za neinstitucionalne kulturne producente do podpore ve\u010djemu vklju\u010devanju mladih ustvarjalcev v profesionalno kulturno produkcijo. Ve\u010dino na\u010drtovanih ukrepov smo izvedli \u017ee v letih 2016 in 2017: pove\u010danje sredstev, prehod na \u0161tiriletne programske razpise, e-razpisi itn. Za nas je \u0161e posebej pomemben ukrep, ki se nana\u0161a na nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja in participativne vloge organizacij in posameznikov iz nevladnega sektorja pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju kulturne politike MOL, zlasti v okviru Delovne skupine MOL za trajni dialog z nevladnimi organizacijami na podro\u010dju kulture in samozaposlenimi v kulturi.<\/p>\n

Glede konkretnega spodbujanja velja omeniti, da smo na programskem in projektnem razpisu za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi letos pove\u010dali sredstva za 250.000,00 evrov (dodatnih 132.000,00 evrov za programe in dodatnih 118.000,00 evrov za projekte). Poleg tega smo \u017ee izvedli javni razpis za dvoletne kulturne festivale, za katerega smo zagotovili dodatnih 75.000,00 evrov, kmalu bomo izvedli tudi nov razpis za t.i. evropske projekte (dodatnih 30.000,00 evrov). Oba nova razpisa, ki sta namenjena izklju\u010dno nevladnim kulturnim organizacijam, potrjujeta, da i\u0161\u010demo tudi dodatne na\u010dine spodbujanja razvoja nevladnega kulturnega sektorja. Zaradi inertnosti dr\u017eave v preteklih letih, kot ka\u017ee, bo moral MOL vse bolj spodbujati ne le produkcijske, temve\u010d tudi podporne aktivnosti nevladnih producentov.<\/p>\n

Na kak\u0161en na\u010din ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz va\u0161e ob\u010dine?<\/strong>
\nNajprej velja poudariti, da kulturna politika MOL temelji na \u0161tiriletnih strate\u0161kih dokumentih \u017ee od leta 2008 in ne od leta 2014, ko so t.i. lokalni programi za kulturo postali zakonska obveznost mestnih ob\u010din po ZUJIK-u. Osnutek kulturne strategije, ki ga pripravi Oddelek za kulturo, gre vedno skozi proces javnih posvetovanj, v katerega so vklju\u010dene tudi nevladne kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci, ki delujejo na obmo\u010dju MOL. \u0160e ve\u010d, \u0161e pred javno obravnavo svoje mnenje o osnutku kulturne strategije podajo \u010dlani in \u010dlanice Delovne skupine MOL za trajni dialog z nevladnimi organizacijami na podro\u010dju kulture in samozaposlenimi. V tej skupini je deset predstavnikov nevladnega sektorja in trije predstavniki MOL. Oddelek za kulturo lahko na ta na\u010din upo\u0161teva predloge in pripombe predstavnikov nevladnega sektorja \u017ee v fazi priprave osnutka novega strate\u0161kega dokumenta.<\/p>\n

Kako ocenjujete sodelovanje med ob\u010dino in dr\u017eavo na podro\u010dju kulture?<\/strong>
\nKar zadeva operativno raven medsebojnega informiranja o teko\u010dih zadevah, lahko re\u010demo, da komunikacija med MOL in Ministrstvom za kulturo poteka nemoteno. V MOL-u bi si sicer \u017eeleli bolj\u0161o komunikacijo pri na\u010drtovanju strate\u0161kih dokumentov oziroma ve\u010dje upo\u0161tevanje na\u0161ih predlogov in pripomb, ki jih ob pripravah osnutkov nacionalnih programov za kulturo in zakonskih predlogih redno po\u0161iljamo Ministrstvu za kulturo.<\/p>\n

Mesto Ljubljana je najavilo kandidaturo za naslov Evropska prestolnica kulture. Kaj po va\u0161em mnenju tovrstni nazivi pomenijo za kulturo in kako nameravate v procese kandidiranja in samega izvajanja programa vklju\u010devati nevladno kulturo?<\/strong>
\nZelo nas veseli, da so vsi mestni svetniki in svetnice prepoznali pomen projekta \u00bbLjubljana \u2013 EPK 2025\u00ab ne le za kulturni, temve\u010d tudi za ekonomski, dru\u017ebeni in trajnostni razvoj Ljubljane, ter 16. aprila 2018 dali soglasno podporo kandidaturi MOL za naziv EPK 2025. Mo\u010dna politi\u010dna podpora je pomembna tudi zato, ker so vsi politi\u010dni odlo\u010devalci na mestni ravni s tem prevzeli obvezo, da bodo v prihodnjih letih zagotovljena ustrezna prora\u010dunska sredstva MOL, potrebna za realizacijo tega zelo ambicioznega projekta.<\/p>\n

Naj poudarimo, da naslova EPK ne razumemo kot cilja samega po sebi (npr. zaradi mednarodnega imid\u017ea), temve\u010d kot izvrstno prilo\u017enost, da naredimo \u0161e hitrej\u0161e korake v smeri izbolj\u0161anja kakovosti kulturne ponudbe in dviga kulturnega standarda na raven vodilnih svetovnih mest. Naziv EPK namre\u010d zagotavlja ve\u010d sredstev iz dr\u017eavnega prora\u010duna, kakor tudi bolj\u0161e mo\u017enosti \u010drpanja sredstev iz skladov EU, oboje pa pomeni bolj\u0161e finan\u010dno izhodi\u0161\u010de za uresni\u010ditev strate\u0161kih ciljev MOL na podro\u010dju kulture. Ne dvomimo, da bo \u0161e ve\u010dja globalna prepoznavnost Ljubljane kot mesta z izjemno bogato in raznovrstno kulturno ponudbo logi\u010dna posledica kakovostnih premikov, ki jih bomo skupaj z vsemi akterji kulturnega \u017eivljenja v MOL uresni\u010dili s pomo\u010djo naziva EPK 2025.
\nKot enega izmed klju\u010dnih dejavnikov na\u0161ega skupnega uspeha vidimo aktivno sodelovanje nevladnih kulturnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, in sicer v vseh fazah od snovanja in priprav do izvedbe projekta \u00bbLjubljana – EPK 2025\u00ab. Kot re\u010deno, pridobitev naziva EPK je za nas \u0161ele prvi korak na poti k izbolj\u0161anju pogojev za delovanje tudi nevladnih izvajalcev kulturnih programov in projektov.<\/p>\n

Kot nazorno ka\u017eejo primeri nekaterih prej\u0161njih kulturnih prestolnic, je v\u010dasih la\u017eje pridobiti naziv EPK, kakor narediti uspe\u0161en projekt, ki bo dejansko pustil za sabo trajne pozitivne u\u010dinke na kulturni razvoj mesta in njegovega \u0161ir\u0161ega okolja. Na Oddelku za kulturo se dobro zavedamo, da morajo biti korenine uspe\u0161nega projekta zasejane \u017ee v fazi njegovega snovanja. Prav zato so odprtost, inkluzivnost in participacija za nas klju\u010dne besede v tem precej dolgem procesu kandidature, ki bo trajal predvidoma vse do septembra leta 2020.
\nNaslov EPK 2025 vidimo torej kot izvrstno prilo\u017enost,\u00a0 da \u0161e izbolj\u0161amo finan\u010dne pogoje za delovanje tako javnih kulturnih zavodov, kot tudi nevladnih kulturnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev. Prav tako je to enkratna prilo\u017enost za izbolj\u0161anje infrastrukturnih kapacitet tako za institucionalni kot za neinstitucionalni sektor v kulturi. \u0160e ve\u010d, \u017ee sama kandidatura za naziv EPK 2025 nam odpira vrata za oblikovanje dodatnih kulturnih programov, in sicer na podro\u010dju mednarodnih gostovanj, kulturno-umetnostne vzgoje, kulturnega turizma, itn.<\/p>\n

Zavod Projekt Atol<\/strong>
\nOdgovarja Uro\u0161 Veber, producent<\/em><\/p>\n

Kako ocenjujete stanje na podro\u010dju kulture v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong>
\nKar se ti\u010de kulturne ponudbe, je bivanje v Ljubljani privilegij. \u0160e posebej v primerjavi z glavnino ostalih slovenskih mest. Tako se v Ljubljani skoraj samoumeven zdi \u017eivahen kulturni utrip s svojevrstno letno dinamiko in dobro zapolnjenim koledarjem. Predvsem majhnih kulturnih dogodkov je veliko in obiskovalci kulturnih dogodkov in razstav imajo izdelane lastne preference, okuse. Prav tako pa je pisan in raznolik nabor ponudnikov kulturnih vsebin.<\/p>\n

Mestna ob\u010dina je kulturi \u017ee tradicionalno bistveno bolj naklonjena kot velika ve\u010dina ostalih slovenskih mestnih ob\u010din in to se zares pozna. Ne le pri NVO, ampak tudi \u010de primerjamo lokalne javne zavode in tiste, ki so v svojem delovanju odvisni predvsem od dr\u017eave, vidimo, da so zadnjih nekaj let prvi v bistveno bolj\u0161i kondiciji tako po vsebinski kot po materialni plati. Seveda pa niti slu\u010dajno ni vse idealno. Na primer: \u0161tevilni kakovostni ustvarjalci ostajajo na robu, brez mo\u017enosti resne in kontinuirane podpore. Rog, ki marsikomu nudi to, kar dr\u017eava in mestna uprava ne zmoreta misliti, ostaja mesto iracionalnega spopada med dvema povsem razli\u010dnima pogledoma na to, kako misliti mesto in skupnosti.<\/p>\n

Z vidika NVO v kulturi razpisni sistemi tudi na lokalni ravni v\u010dasih trpijo za posledicami slabo oblikovanih razpisnih postopkov in predpisov, pogosto prevzetih tudi z nacionalne ravni. Podeljevanja bistveno prenizkih podpor za manj\u0161e nevladne organizacije, da bi te lahko dosegle svoj namen, so \u0161e vedno stalnica. Sistem malih podpor posledi\u010dno potiska celoten sektor v kopi\u010denje malih projektov, izumljanja ve\u010d-stopenjskega razvoja zahtevnej\u0161ih projektov in podobnih \u0161kodljivih hiper-produkcijskih navad, \u0161tevilne umetnike pa v prototipe izgorelih prekarcev. Paradoksno je, da nekatere umetnike prav te minimalne podpore \u0161e bolj potiskajo pod socialni rob, kot \u010de dotacij sploh ne bi prejeli, saj morajo s premalo sredstvi vseeno razviti in izpeljati projekt, saj se prejemniki sredstev bojijo, da druga\u010de verjetno nikoli ve\u010d ne bodo \u00bbvredni zaupanja\u00ab.<\/p>\n

Kak\u0161no podporo ob\u010dine si \u017eelite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?<\/strong>
\nKljub zgoraj povedanemu, je treba priznati, da je dialog z ob\u010dino vsaj kar se ti\u010de Oddelka za kulturno do NVO kar dober. Po\u010dasi se med ob\u010dino in NVO gradi medsebojno zaupanje in razumevanje problemov na eni in na drugi strani. Pripravljenost na re\u0161evanje problemov je bolj\u0161a kot pred leti in precej bolj\u0161a kot na nacionalni ravni, kjer je stanje res izjemno slabo.<\/p>\n

Se pa na MOL \u0161e vedno ni zgodil preskok v mi\u0161ljenju in javni zavodi na ravni ob\u010dine imajo pri snovanju kulturne krajine bistveno bolj reden in neposreden dostop do odlo\u010devalcev. To se seveda ka\u017ee tudi v tem, da so prora\u010duni NVO sektorja z javnimi zavodi primerljivi le \u010de prve pomno\u017eimo s 100. Med njimi torej zeva velika vrzel, ki se ne zmanj\u0161uje. Tako imamo v Ljubljani na podro\u010dju kulture razdrobljenih veliko malih NVO, pa morda le tu ali tam kak\u0161nega srednje velikega.<\/p>\n

Zares si \u017eelimo, da bi prenehali govoriti o tem, da je normalno, da tudi relativno dobro podprti in uspe\u0161ni NVO v kulturi ne uspejo redno zaposliti niti ene ali dveh oseb, hkrati pa o izvedbi letnega programa povpre\u010den NVO v kulturi ob\u010dini poro\u010da petkrat v petih razli\u010dnih oblikah. Predvsem pa so za NVO in samozaposlene podpore vezane preve\u010d na logiko \u0161tevila programskih enot kot so premiere, razstave ali podobno. \u010ce karikiram, v birokraciji MOL preve\u010d prevladuje optika \u0161tetja projektov napram pravemu vsebinskemu vrednotenju. Zato se pogosto ne moremo pogovarjati o celi vrsti pomembnih problemov vzdr\u017eevanja in razvoja ustvarjalnosti in podpore ustvarjalnim skupnostim izven logike posameznih malih projektov. Pohvalno je, da je veliko prostorov na voljo tudi po zaslugi MOL, a mehanizmi za vlaganje v infrastrukturo, razvoj kadrov, skupnih slu\u017eb in druge mehke infrastrukture za NVO niso izdelani.<\/p>\n

Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi dru\u0161tvi v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong>
\nPri Projektu Atol z nekaterimi javnimi zavodi sodelujemo dobro in pogosto, spet z drugimi skoraj nikoli. Sicer so na splo\u0161no z vidika NVO javni zavodi \u0161e vedno predvsem upravljalci bistveno bolj\u0161e infrastrukture, kot je tista, s katero praviloma razpolagamo NVO.<\/p>\n

\u0160tevilni javni zavodi so tudi pomembni odjemalci kulturnih vsebin, ki nastanejo med NVO in samozaposlenimi. Zlasti na podro\u010dju likovnih in intermedijskih umetnosti prihaja do svojevrstne delitve dela: javni zavodi, tako ob\u010dinski kot nacionalni, so v primerjavi z NVO bolj razstavljavci kot pa producenti in sistemati\u010dni razvijalci kulturnih programov, do pravih resnih vsebinskih partnerstev pa prihaja redko. Dodatna ovira je v\u010dasih tudi \u017ee opisana razlika v razmerjih velikost organizacij, saj posamezno sodelovanje z NVO javnemu zavodu na ravni celote javnega zavoda vedno predstavlja le del\u010dek njegovega letnega delovanja, na drugi strani pa je za NVO to lahko celo eden od klju\u010dnih projektov v letnem programu.<\/p>\n

Sicer imamo v Zavodu Projekt Atol dolgoletno prakso sodelovanja z javnimi zavodi tudi na podro\u010dju tehni\u010dne opreme. Moram izpostaviti res dobro sodelovanje in pomo\u010d s strani Kina \u0160i\u0161ke, pa tudi MGML, MG+MSUM in Cankarjevega doma. Ob\u010dasno s tehni\u010dno opremo in re\u0161itvami oni pomagajo nam, spet drugi\u010d ne vemo, kako bi nekatere projekte lahko izpeljali brez nesebi\u010dne podpore z njihove strani. To sodelovanje sicer res ni sistemati\u010dno, temve\u010d je nastalo na podlagi dolgoletnih sodelovanj. Zaupanje, ki se gradi po\u010dasi, je klju\u010dno.<\/p>\n

Z ljubiteljskimi dru\u0161tvi imamo bistveno manj neposrednih stikov. Predvsem prek Dru\u0161tva Ljudmila, ki je na\u0161 strate\u0161ki partner, nam je pri izpeljavi nekaterih vsebin podro\u010dja izobra\u017eevanja in DIY elektronike ob\u010dasno v oporo JSKD.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Lokalne skupnosti imajo po ustavi in zakonu veliko pristojnosti in znotraj slednjih je tudi urejanje kulture, kar se odvija skozi lokalno kulturno politiko. Kaj so dobre in kaj slabe prakse, raziskujemo skozi redno Kulturosferino rubriko. Mesto Ljubljana ima pestro kulturno ponudbo in je hkrati mesto, ki tako nominalno kot procentualno zagotavlja enega najvi\u0161jih prora\u010dunov za … Preberi ve\u010d o Lokalne kulturne politike: MO Ljubljana<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-2583","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-lokalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2583","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2583"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2583\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2586,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2583\/revisions\/2586"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2583"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2583"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2583"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}