{"id":2578,"date":"2018-06-05T12:01:31","date_gmt":"2018-06-05T12:01:31","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2578"},"modified":"2018-06-05T12:01:31","modified_gmt":"2018-06-05T12:01:31","slug":"iz-prve-vrste-senzorium","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/06\/05\/iz-prve-vrste-senzorium\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Senzorium"},"content":{"rendered":"

Zavod Senzorium predstavlja enega drznej\u0161ih gledali\u0161kih projektov pri nas, saj se v celoti posve\u010da nekonvencionalnim gledali\u0161kim uprizoritvam.\u00a0 Sodelovali so s \u0161tevilnimi priznanimi doma\u010dimi in tujimi ustvarjalci in ustvarili prepoznavne predstave v specifi\u010dnem senzorialnem izrazu. \u00a0<\/strong><\/p>\n

Senzorium je \u017ee vrsto let aktiven \u010dlan Dru\u0161tva Asociacija, mi pa smo se tokrat za rubriko Iz prve vrste pogovarjali z umetni\u0161ko vodjo in direktorico zavoda Barbaro Pio Jeni\u010d. Govorili smo o togosti administrativnega in razpisnega aparata pri zaznavanju in ustreznem vrednotenju kreativnih umetni\u0161kih praks, te\u017eavah samozaposlenih v kulturi in drugih tematikah.<\/p>\n

<\/p>\n

Ustvarjanje, ki se mu posve\u010da Senzorium, je v slovenskem prostoru pionirsko in unikatno. Na kak\u0161ne te\u017eave ste naleteli in s katerimi se \u0161e soo\u010date, ko sku\u0161ate odlo\u010devalce prepri\u010dati, da je tovrstne inovativne projekte potrebno tudi finan\u010dno ustrezno podpreti?<\/strong>
\nRazpisne komisije na Mestni ob\u010dini Ljubljana (MOL) so bolj skrbno izbrane, mogo\u010de je tudi la\u017eje, ker so lokalne. Do leta 2015 je ve\u010dina odlo\u010devalcev na Ministrstvu RS za kulturo (MK) ocenjevala po kriterijih klasi\u010dnega ali eksperimentalnega teatra. V enem izmed komentarjev na avtorske projekte je celo zapisala, da moje \u00bbdelo ni avtorsko\u00ab. Zato sem leta 2015 v okviru \u0161tudija na AGRFT spisala magistrsko nalogo, kjer sem metodologijo, avtorski razvoj in proces senzorialnega gledali\u0161\u010da v Sloveniji v enaindvajsetih letih strnila na sto strani. Odgovorni osebi za razpise sem nalogo tudi poslala, da bi jo lahko posredovala \u010dlanom komisije.\u00a0 Kdo je prebral in kdo ne, ne vem, v naslednjem razpisu sem dobila izjavo, da se ukvarjam z \u00bbdvomljivimi metodami<\u00ab zaradi uporabe vonjev.<\/p>\n

Kak\u0161ne te\u017eave za va\u0161e delo prina\u0161a nerazumevanje odlo\u010devalcev, da se razli\u010dni \u017eanri sodobne umetnosti med seboj v realnem \u017eivljenju prepletajo, medtem ko razpisi tega ne spodbujajo?<\/strong><\/p>\n

Mislim, da dr\u017eavni razpisi \u0161\u010ditijo birokratske postopke in birokrate pred odgovornostjo, da lahko \u00bble opravljajo svoje delo\u00ab (H. Arendt); kljukajo in se\u0161tevajo to\u010dke.<\/p><\/blockquote>\n

\u010ceprav ima Slovenija na svojem podro\u010dju senzorialno gledali\u0161\u010de \u017ee ve\u010d kot 20 let in \u010deprav je mednarodno priznano in ima vse ve\u010dji vpliv na sodobno umetnost, pri nas \u0161e vedno spada na obrobje alternative. Ribo se sodi po tem, kako visoko na goro lahko zleze. Zato hodim \u0161e sama malo na goro, da me opazijo in me\u0161am klasi\u010dno gledali\u0161\u010de s senzorialnim. Te\u017eava je v tem, da tudi v klasi\u010dnem gledali\u0161\u010du kritiki zaradi nepoznavanja senzorialne metodologije ne upajo o prepletanju metod niti pisati. Na vseh frontah gre za nepoznavanje metodologije in temeljev senzorialnega jezika. A le \u010devlje sodi naj kopitar. Odlo\u010devalci MOL se trudijo s poznavanjem in tudi prepoznavajo delo in trud, vlo\u017een v avtorski razvoj jezika. Mislim, da senzorialna poetika, \u010deprav v zelo okrnjeni obliki, obstaja samo \u0161e zaradi lastnega investiranja in\u00a0 lokalnih odlo\u010devalcev. To se mi ne zdi prav, saj ima Senzorium status dru\u0161tva v javnem interesu in dejansko na svetovni kulturni trg prina\u0161a aktualne vsebine in metode. Vsa svetovna umetnost te\u017ei k potopitvi v dogajanje, senzorialni jezik jo nudi na vse mo\u017ene na\u010dine in kombinacije.<\/p>\n

Kako sicer ocenjujete razpisne mehanizme pri nas? Kaj so po va\u0161em mnenju glavne te\u017eave in katere re\u0161itve bi bilo potrebno vklju\u010diti, da bi razpisi potekali bolj teko\u010de?<\/strong>
\nJe kar veliko te\u017eav, to vemo vsi, izpostavila bom najbolj v nebo vpijo\u010de:<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Pove\u010danje sredstev za kulturo, odlo\u010danje dejanskih strokovnjakov in ne politi\u010dnih birokratov.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Zmanj\u0161ana birokratizacija postopkov.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Zaposleni na ministrstvu bi morali biti osebno odgovorni za svoje napake ali za \u0161kodo, ki jo z malomarnim ali namernim, direktnim ali posrednim (ne)delovanjem storijo organizacijam in posameznikom na podro\u010dju kulture. Te so pri razpisih zelo pogoste iz njihove strani, sankcij pa ni. Tako pride do objektivizacije odgovornosti: se je zgodilo, se je zakompliciralo, se je spregledalo podatek\u2026 Nih\u010de ne prevzame odgovornosti. Zaposleni je tisti, ki pregleda vlogo, ni se vloga sama pregledala in se vrgla v ko\u0161. Takih pomot se zgodi kar nekaj in nih\u010de ne odgovarja. Za \u0161kodo, ki jo naredijo umetniku ali organizaciji, nih\u010de ne odgovarja. \u010ce nekdo naredi napako do stranke v privatnem sektorju v gospodarstvu npr. telefonski ponudniki, napi\u0161e\u0161 reklamacijo, te pokli\u010dejo, se opravi\u010dijo in ti dajo popuste na izdelke ali druge ugodnosti. Skratka prevzamejo odgovornost. Najve\u010dja firma za kulturo pa ne. Nih\u010de ni odgovoren. Lahko samo ima\u0161 ali pa nima\u0161 sre\u010de, da se ne zmotijo in vr\u017eejo tvoje vloge v ko\u0161. Ker jim ne more\u0161 ni\u010d v tem \u010dasu, ko je projekt planiran in v teku. Ko je mimo, pa ti noben denar ne povrne direktne in kolateralne \u0161kode njihove napake.<\/p>\n

\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Paziti bi morali na higieno pri razpisih za javna sredstva. Ne morejo biti isti ljudje tisti, ki pi\u0161ejo zakone, odlo\u010dajo o razporeditvi javnih sredstev, nato pa se javiti na isti razpis direktno ali pa v sodelovanju z drugim prijaviteljem in si zaradi polo\u017eaja omogo\u010diti javna sredstva za svoj ra\u010dun. Ne bi smeli imeti nikakr\u0161ne koristi od odobrenih sredstev. Tega ne bi smelo biti ne v kulturi, ne v sociali, ne v gospodarstvu, ne v zdravstvu, ne v turizmu, nikjer! To je patolo\u0161ko in nehigieni\u010dno. Saj gre za javna in ne zasebna sredstva.<\/p><\/blockquote>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Podvajanje vlo\u017eene dokumentacije se mi zdi neekolo\u0161ko, neu\u010dinkovito in jalovo po\u010detje, ki ga zahtevajo. Zakaj za vsak projekt cel sklop medijskih odzivov in referenc? Zakaj pet kopij, \u010de je lahko ena za vsakega prijavitelja. Spet nefleksibilnost birokratov.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Neporabljena sredstva bi morali razdeliti po dolo\u010denih kriterijih do konca finan\u010dnega leta.<\/p>\n

Kaj so po va\u0161em mnenju najve\u010dje te\u017eave na polju neodvisne kulture, ki bi jih morala politika spremeniti?<\/strong><\/p>\n

Parlament:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Politika bi morala najprej spremeniti koncept svojega obstoja. Izbrani politiki bi morali prestati teste izobra\u017eenosti, psiholo\u0161ke teste in teste \u010dustvene inteligence. Biti politik je poklic, ki terja odlo\u010ditve, ki vplivajo na vse ljudi. Dr\u017eava je najve\u010dje podjetje. Za vodilna mesta in mesta za odlo\u010devalsko funkcijo bi morali biti za to delo in odgovornost do ljudi ustrezno usposobljen kader, ki se spozna tudi na kulturo in umetnost.<\/p>\n

Ministrstvo za kulturo:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Pove\u010dana sredstva za nevladne organizacije v kulturi in podpora takim, ki so nekaj \u017ee pokazale v preteklosti.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Posebna, lo\u010dena sredstva za mednarodna sodelovanja in posebni razpisi zanje, tako kot v\u010dasih.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Da se sredstva za projekte in programe nevladnih organizacij strogo lo\u010dijo od sredstev za zaposlene v javnih kulturnih zavodih. Pod sredstva, ki jih dobi kultura iz dr\u017eavnega prora\u010duna\u00a0 se \u0161tejejo tudi pla\u010de tistih nestrokovnih zaposlenih, ki so dobili delovna mesta na MK po politi\u010dni liniji, \u010deprav niso kulturniki, ampak le \u010dlani nekdanjih politi\u010dnih garnitur, ki so odslu\u017eile svojemu namenu ter obdr\u017eali zaposlitev na MK, \u010deprav ne vemo, kaj tam po\u010dnejo.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Zaposleni na ministrstvu ne bi smeli omogo\u010diti zaposlitve svojim sorodnikom ali intimnim partnerjem, \u010demur smo pri\u010da v zadnjem \u010dasu. Minister tega ne bi smel dovoliti.<\/p>\n

Kultura:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Omogo\u010diti bi morali povezavo med kulturo in gospodarstvom, da bi gospodarstvo lahko podpiralo kulturo in dobilo za to dav\u010dne olaj\u0161ave.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Neodvisna oz. nevladna kulturna scena je neke vrste razvojni oddelek v podjetju Dr\u017eava. Omogo\u010diti bi morali zdrave zdravstvene, socialne in delovne pogoje za razvoj neodvisne kulture. V tem razvojno raziskovalnem oddelku se kre\u0161ejo nove ideje, poti, inovacije in ta oddelek je potrebno podpreti, saj se najbolj genialne nove smernice rojevajo prav tu, \u0161ele kasneje se prenesejo v javne institucije. Poglejte razvoj svetovne umetnosti. Kje so se novi trendi rodili in nastali? V tovarni produkcij javnih institucij, ali na neodvisni sceni?<\/p>\n

Dr\u017eava bi morala razumeti neodvisno kulturno sceno kot razvojni oddelek na podro\u010dju kulture in podpreti obstoj, razvoj, raziskave in omogo\u010diti umetnikom, da \u017eivijo dostojno \u017eivljenje. Da imamo pravico in mo\u017enosti dopustov, pravico do zdravja in zdravega na\u010dina \u017eivljenja, da se s trgom ne ustvarja dumping, da se ustvari sindikat, ki \u0161\u010diti cene dela in storitev in zdravstveno in socialne pogoje za \u017eivljenje. Omogo\u010diti je treba sredstva za investicije in zaposlovanje kadra za NVO-je, ki so v javnem interesu.<\/p><\/blockquote>\n

Jeseni se nam obetajo tudi lokalne volitve. Kako komentirate stanje na podro\u010dju lokalnih kulturnih politik? Kaj so tu po va\u0161em mnenju glavni izzivi?<\/strong>
\nGlavni izziv za novega \u017eupana je, kako bo nadaljeval tempo in u\u010dinkovitost sedanjega. Njegove besede so zelo hitro postale meso. Poudarjam le izjemno sposobnost hitrosti in u\u010dinkovitosti, ki je v dr\u017eavi primanjkuje. V kulturi si \u017eelim, da bi odlo\u010devalci prepoznali dolgotrajnost, ve\u010dji kontekst in pomen senzorialnega jezika v umetnosti nasploh, ne samo v gledali\u0161\u010du. Senzorium je eden redkih strokovnih ponudnikov tovrstnih storitev v Ljubljani, Sloveniji in svetu. Senzorium in publika potrebujemo program, prostor in sredstva za stalno ponudbo, jaz pa, da bi lahko zaposlila kader v produkciji in organizaciji, saj je 15 urni delavnik 7 dni v tednu zame \u0161e vedno prekratek za vse delo, ki ga je potrebno opraviti. Kot samozaposlena v kulturi nosim vso odgovornost programa, razvoja in finan\u010dne likvidnosti zavoda \u017ee 22. leto. Nevladnim organizacijam naj se omogo\u010di sredstva za program in investicije. Sedaj vse to krijem iz lastnega \u017eepa. To ni prav, saj Senzorium ni profitno zasebno podjetje, ampak je neprofiten zavod in v javnem interesu. Moja izobra\u017eevanja in predstave so v glavnem brezpla\u010dna, razen kadar so v institucijah, ki imajo svoja pravila.<\/p>\n

Na evropski ravni je v teku sprejemanja prora\u010dun za novo ve\u010dletno finan\u010dno perspektivo. Program Ustvarjalna Evropa je zaenkrat uspel izboriti nekaj ve\u010d sredstev. Kako sicer gledate na evropska sredstva in na povezovanje s tujino? Kak\u0161ni se vam zdijo mehanizmi in spodbude na evropski ravni?<\/strong>
\nNa evropski ravni so super, vendar potrebuje vsak EU projekt ve\u010d ljudi, ki samo birokratsko stojijo za njim. Tako pri pisanju razpisa, kot pri realizaciji inpisanju poro\u010dil. Jaz sem bila takrat finan\u010dno, organizacijsko in umetni\u0161ko odgovorna za projekt v vlogi producentke, organizatorke, sore\u017eiserke in igralke v mednarodni ekipi 50 ljudi, od tega 40 mladih iz \u0161tirih dr\u017eav. Projekt je bil resni\u010dno poseben, inovativen, obse\u017een, mo\u010dan in izjemno dober, saj ga je umetni\u0161ko vodil sam E. Vargas, o\u010de senzorialnega gledali\u0161\u010da. Kot partner nas je podprla tudi nacionalna RTV Slovenija in o projektu posnela dokumentarni film Izgubljene vezi. A imam \u017eal zelo ignorantsko izku\u0161njo z Ministrstvom za izobra\u017eevanje, znanost, kulturo in \u0161port (ministrstvo je bilo v dolo\u010denem obdobju pristojno za kulturo – MIZK\u0160) na to temo.<\/p>\n

Leta 2012 je bil \u010das, ko je bilo Ministrstvo za kulturo pod Ministrstvom za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port. Senzorium je imel odobren in v teku evropski projekt za obdobje 2010-2012. Ministrstvo je leta 2012 ukinilo podporo evropskim projektom. Hkrati so tisto leto tudi ukinili razpis za projekte na podro\u010dju uprizoritvenih umetnosti. Ker je to vse pri\u0161lo nenadoma, jaz pa sem \u017ee bila zavezana evropskemu projektu, za katerega sem morala zagotoviti \u0161e zajeten zalogaj financ na razpisu MOL pod okriljem dr. Grilca, na razpisu MIZK\u0160, in delno z lastnimi nepovratnimi sredstvi. MOL tisto leto skoraj edinkrat ni odobril projekta, \u010deprav je bil na razpisu tisto leto po mojih podatkih edini projekt z evropsko podporo in gostovanjem. Proti koncu projekta v za\u010detku leta 2012 sem bila seznanjena \u0161e celo z ukinitvijo razpisa na MIZK\u0160 za doma\u010de in evropske projekte. Kar se je zgodilo samo tisto leto.<\/p>\n

Ostala je samo \u0161e ena opcija: izredna sredstva ministra. Zato sem mese\u010dno od maja 2012 do decembra 2012 pisala ministru, da bi lahko iz svojih izrednih sredstev odobril podporo projektu, mu po\u0161iljala medijske odzive, odrezke iz \u010dasopisov, in ga sproti obve\u0161\u010dala o poteku in uspe\u0161nosti gostovanja in osemnajstih ponovitvah predstav. Kljub sprotnemu obve\u0161\u010danju, poro\u010danju in razlagi, da nisem SNG Drama, ampak zasebna nevladna organizacija, ki se je soo\u010dila s politi\u010dno odlo\u010ditvijo sredi zelo mo\u010dnega in odmevnega projekta, in kljub pro\u0161njam, dokazilom o uspe\u0161nosti in zastopanosti Slovenije v tujini, odmevih mednarodne javnosti itn\u2026 sem \u010dakala na sestanek z njim pol leta. Tudi ko je \u017ee bilo konec projekta, v letu 2012, ko je bila \u0161e mo\u017enost, da nekaj konstruktivnega naredi, je vsa poro\u010dila in korespondenco ignoriral. Edina informacija je bila, da se minister sam odlo\u010di in da naj po\u010dakam na sestanek. No, projekta je bilo konec, v projekt sem vlo\u017eila svojih 30.000 evrov, v delu in financah. Minister pa me je na sestanek povabil januarja 2013, ko je bilo finan\u010dno leto 2012 zaklju\u010deno. Na sestanku me je obvestil, da je vsa sredstva za 2012 porabil, in da lahko odobri nekaj sredstev za nov, drug projekt, ki ga moram izpeljati v naslednjem letu. Dobila sem nov projekt z novimi stro\u0161ki in simboli\u010dno vi\u0161ino sredstev, in spet ogromnim lastnim vlo\u017ekom. Seveda sem v letu 2013 zbolela za izgorelostjo (triletni 18 urni delavnik, 7 delovnih dni), ki sem jo zdravila skoraj dve leti. Dolgov za EU projekt\u00a0 \u0161e do danes nisem odpla\u010dala, poleti zaklju\u010dim z NLB, imam pa \u0161e dolg pri zavarovalnici Merkur, kjer sem \u010drpala sredstva \u017eivljenjskega zavarovanja.<\/p>\n

Evropski projekti so torej krasna zadeva, vendar le z doma\u010do garantirano podporo za neprofitne nevladne organizacije.<\/p><\/blockquote>\n

Dobra stran te izku\u0161nje je ta, da se povezujem v koprodukcije z javnimi institucijami, kjer je za vsako vrsto dela zaposlena vsaj ena oseba. Na EU razpise se \u017eal trenutno nimam \u010dasa prijavljati, saj mi \u0161tudij in vsebinske priprave za en projekt vzamejo ve\u010d mesecev dela, pisanja, vaj itn.\u00a0 Biti ustvarjalec in vodja zahtevnej\u0161ih projektov in hkrati njihov producent in birokrat, se vedno bolj izklju\u010duje. Zato NVO-ji potrebujemo finan\u010dno podporo za zaposlovanje kadra in za investicije v osnovna sredstva.<\/p>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong>
\nPrvi prihajajo\u010di projekt ima premiero 15. junija. Gre za senzorialno vodenje po utrinkih iz \u017eivljenja v hotelu Tivoli, sedanje \u0160vicarije, v koprodukciji\u00a0 MGLC in Senzorium. To je rezultat ve\u010dmese\u010dnega izobra\u017eevanja.Drugi prihaja na oder oktobra, je del raziskave, kako vna\u0161ati senzorialne prvine v klasi\u010dno gledali\u0161\u010de, in kako uprizarjati poezijo. Zanima me vloga religij na polo\u017eaj \u017eenske in vrednote, ki jih ve\u010d ni, in o katerih pi\u0161e Kahlil Gibran v knjigi Prerok.\u00a0 Senzorium v koprodukciji s tremi institucijami: PG Kranj, SMG Ljubljana in SSG Trst. Ob podpori MOL.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zavod Senzorium predstavlja enega drznej\u0161ih gledali\u0161kih projektov pri nas, saj se v celoti posve\u010da nekonvencionalnim gledali\u0161kim uprizoritvam.\u00a0 Sodelovali so s \u0161tevilnimi priznanimi doma\u010dimi in tujimi ustvarjalci in ustvarili prepoznavne predstave v specifi\u010dnem senzorialnem izrazu. \u00a0 Senzorium je \u017ee vrsto let aktiven \u010dlan Dru\u0161tva Asociacija, mi pa smo se tokrat za rubriko Iz prve vrste pogovarjali … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Senzorium<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14,16,15,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-2578","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-lokalno","category-mednarodno","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2578","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2578"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2578\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2580,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2578\/revisions\/2580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2578"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2578"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2578"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}