{"id":2475,"date":"2018-05-09T13:29:16","date_gmt":"2018-05-09T13:29:16","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2475"},"modified":"2018-05-09T14:46:02","modified_gmt":"2018-05-09T14:46:02","slug":"o-managementu-znanja-v-nevladnih-organizacijah-v-kulturi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/05\/09\/o-managementu-znanja-v-nevladnih-organizacijah-v-kulturi\/","title":{"rendered":"O managementu znanja v NVO v kulturi"},"content":{"rendered":"

V sodobni dobi poplave informacij postaja upravljanje znanja v nevladnih organizacijah klju\u010dno, celo do te mere, da so raziskovalci pri\u010deli govoriti o organizacijah, osredi\u0161\u010denih na znanje (angl. knowledge centric).<\/strong><\/p>\n

V nedavnem prispevku v osrednji svetovni reviji s podro\u010dja managementa znanja so se raziskovalci spra\u0161evali, kako je s tem procesom v nevladnih organizacijah s podro\u010dja uprizoritvenih umetnosti. Na osrednji tovrstni podatkovni bazi v ZDA, ki se imenuje CDP, so ugotovili, da so nevladne organizacije v uprizoritvenih umetnostih ki so osredi\u0161\u010dene na znanje, bolj uspe\u0161ne od preostalih, vendar se to ne odra\u017ea v neposrednih finan\u010dnih kazalcih, pa\u010d pa v \u00bbmehkej\u0161ih\u00ab pokazateljih uspeha, kot sta \u0161tevilo ob\u010dinstva in \u00bbodpornost\u00ab (angl. resilience) organizacije.<\/p>\n

<\/p>\n

Management v organizacijah ima ve\u010d osnovnih nalog in funkcij, med nalogami so tu zagotovo \u0161tiri osrednje: na\u010drtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje. Med pomembnimi temami, ki jih zajema sodobni management, je ena osrednjih management znanja, ki dobiva poseben pomen v \u010dasu, ko je v managementu in znanosti nasploh veliko govora o masivnih podatkih (big data), ko torej dimenzija analize podatkov postaja tako pomembna, da je zanjo nastala celotna nova \u00bbznanost\u00ab, t.i. znanost o podatkih (data science). V tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah postaja toliko bolj pomembno, kako upravljamo s podatkovnimi bazami, s podatki o ob\u010dinstvu, o financerjih, o zaposlenih, o medijskih odzivih, in drugih zna\u010dilnostih v organizacijah.<\/p>\n

Skupina mednarodnih raziskovalcev, med katerimi je bil tudi \u010dlan upravnega odbora in nekdanji predsednik Asociacije dr. Andrej Srakar, je ugotavljala, kako je s tak\u0161nim managementom v nevladnih (bolje re\u010deno, neprofitnih) organizacijah s podro\u010dja uprizoritvene umetnosti v ZDA. Prvi korak je bil temeljit pregled literature, na osnovi katerega so raziskovalci oblikovali nov model na znanje osredi\u0161\u010denih organizacij, ki prvi\u010d vsebuje tako \u00bbtr\u0161e\u00ab (tehnolo\u0161ka opremljenost, komuniciranje in zaposleni) kot \u00bbmehkej\u0161e\u00ab (vodenje, strate\u0161ki vidiki) dimenzije managementa znanja. Skica modela je na spodnji sliki. Pojem na znanje osredi\u0161\u010dene organizacije je sicer podoben spojmu managementa znanja, vendar v njem ve\u010dina upravljanja v organizacijah poteka resni\u010dno primarno osredoto\u010dena na prakse, ki uporabljajo podatke, vire, analize in druge vidike zbiranja in uporabe znanja.<\/p>\n

\"\u010dlanek<\/a>V malce zapletenej\u0161em ekonometri\u010dnem modelu, na osnovi izvedenega vpra\u0161alnika med 368 nevladnimi organizacijami, so raziskovalci postavili v soodvisnost razli\u010dne dimenzije na znanju osredi\u0161\u010denih organizacij in kazalnikov uspeha. Uspeli so pokazati, da se prve dejansko odra\u017eajo v ve\u010dji uspe\u0161nosti organizacij, vendar le v dolo\u010denih vidikih, med katerimi ni \u010disto denarnih pokazateljev (npr. prihodki, \u00bbdobi\u010dek\u00ab, itn.), pa\u010d pa nekateri mehkej\u0161i dejavniki, kot so \u0161tevilo ob\u010dinstva, ustvarjenih novih del in odpornost (angl. resilience) organizacije. Ugotovili so tudi, da so v preu\u010devanem vzorcu, ki je zajemal le manj\u0161e in srednje velike organizacije, ve\u010dje organizacije precej pogosteje uporabljale prakse, osredi\u0161\u010dene na znanje.<\/p>\n

Glede posledic \u010dlanka omenimo, da poka\u017eejo, da je velikokrat management v organizacijah v kulturi primarno osredoto\u010den na ustvarjanje kulturne in ne ekonomske vrednosti, da torej neposredni finan\u010dni pokazatelji za kulturne organizacije niso primarni \u2013 v jeziku managerskih teorij Herzberga so higieniki in ne tudi motivatorji v organizacijah. Razlo\u010dijo tudi tr\u0161e in mehkej\u0161e komponente na znanju osredi\u0161\u010denih organizacij in, zanimivo, poka\u017eejo, da na uspe\u0161nost organizacij izmed teh mo\u010dneje vplivajo tr\u0161i faktorji, kot so tehnolo\u0161ka opremljenost, komuniciranje in zaposleni v tak\u0161nih organizacijah.<\/p>\n

\u0160tudija je pomembna tudi s tega vidika, da je v podobne revije s podro\u010dja managementa zelo te\u017eko priti s \u010dlanki s podro\u010dja kulturnega managementa. Predstavlja torej pomembno izhodi\u0161\u010de tako za podro\u010dje raziskovanja kulturnega managementa kot tudi managementa znanja v bodo\u010de.<\/p>\n

\u010clanek, objavljen v reviji Journal of Knowledge Management, so spisali prof. Neville Vakharia, znanstveni in programski direktor ene najbolj uglednih ameri\u0161kih \u0161ol za kulturni management in podjetni\u0161tvo na Univerzi Drexel v Philadelphii, prof. ddr. Marilena Vecco iz francoske \u0161ole CEREN, EA 7477, Burgundy School of Business \u2013 Universit\u00e9 Bourgogne Franche-Comt\u00e9 v Dijonu, dr. Andrej Srakar in doktorska \u0161tudentka Univerze v Ohiu Divya Janardhan. Najdete ga na tej povezavi<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V sodobni dobi poplave informacij postaja upravljanje znanja v nevladnih organizacijah klju\u010dno, celo do te mere, da so raziskovalci pri\u010deli govoriti o organizacijah, osredi\u0161\u010denih na znanje (angl. knowledge centric). V nedavnem prispevku v osrednji svetovni reviji s podro\u010dja managementa znanja so se raziskovalci spra\u0161evali, kako je s tem procesom v nevladnih organizacijah s podro\u010dja uprizoritvenih … Preberi ve\u010d o O managementu znanja v NVO v kulturi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[16,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-2475","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mednarodno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2475","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2475"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2475\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2478,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2475\/revisions\/2478"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2475"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2475"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2475"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}