{"id":2443,"date":"2018-05-03T14:03:19","date_gmt":"2018-05-03T14:03:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2443"},"modified":"2018-05-07T12:23:11","modified_gmt":"2018-05-07T12:23:11","slug":"iz-prve-vrste-zavod-zank","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/05\/03\/iz-prve-vrste-zavod-zank\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Zavod Zank"},"content":{"rendered":"<figure id=\"attachment_2444\" aria-describedby=\"caption-attachment-2444\" style=\"width: 660px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/Zank.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-large wp-image-2444\" src=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/Zank-1024x576.jpg\" alt=\"Foto: Prizor iz filma Za konec \u010dasa@Zavod Zank\" width=\"660\" height=\"371\" srcset=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/Zank-1024x576.jpg 1024w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/Zank-300x169.jpg 300w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/Zank-768x432.jpg 768w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/Zank.jpg 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 660px) 100vw, 660px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-2444\" class=\"wp-caption-text\">Foto: Prizor iz filma Za konec \u010dasa@Zavod Zank<\/figcaption><\/figure>\n<p><strong>Zavod Zank je prepoznaven predvsem po produkciji umetni\u0161kega filma, performansih in sorodnih ustvarjalnih praksah. Predvsem na podro\u010dju filma je produkcija, ki so jo posneli ustvarjalci v Zanku, pustila neizbrisen pe\u010dat.<\/strong><\/p>\n<p>Zavod Zank je eden prvih \u010dlanov Dru\u0161tva Asociacija in z dolgo kontinuiteto tvorno sodeluje v razpravah okoli sprememb na\u0161ega kulturno politi\u010dnega sistema. Tokrat smo se o aktualnih izzivih kulturne politike pogovarjali z Emo Kugler.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>Zank se prete\u017eno ukvarja s filmom in performansom. Kaj bi bilo potrebno na teh podro\u010djih urediti za optimalno delovanje umetnic in umetnikov?<\/strong><\/p>\n<p>Ne samo ti dve umetni\u0161ki praksi, ki ste ju navedli, pri vseh umetni\u0161kih praksah je prvi in najpomembnej\u0161i razlog, ki onemogo\u010da vsaj kolikor toliko normalno delovanje, ki bi imelo neko zdravo-razvojno kontinuiteto, pomanjkanje denarja. Morda se to sli\u0161i banalno, a tako je. In to je stvar politike, da to uredi. Govori\u010denja okoli tega je veliko in rezultati so o\u010ditni. Iz leta v leto je slab\u0161e.<\/p>\n<p><strong>S katerimi te\u017eavami se soo\u010date in katere prakse iz tujine pogre\u0161ate pri nas?<\/strong><\/p>\n<blockquote><p>Vse te\u017eave, s katerimi se soo\u010damo, imajo en in edini izvor v pomanjkanju denarja. In te te\u017eave povzro\u010dajo to, da noben projekt ne more biti realiziran, kot je bil zami\u0161ljen.<\/p><\/blockquote>\n<p>Za primer dam film, ki ga kon\u010dujem. Dotacija Slovenskega filmskega centra je zna\u0161ala 11% predra\u010dunske vrednosti filma. Razumem, da ga ne morejo financirati 100%, in da mora producent pridobiti dolo\u010den dele\u017e. A tu se skriva klju\u010d. Art film in \u017eenska, re\u017eiserka &#8211; za to so merila o\u010ditno druga\u010dna. Na \u017ealost je to v filmski srenji velik problem.<\/p>\n<p>Praks v tujini ne poznam dovolj dobro in ker ne vem kako funkcionirajo, jih zato tudi ne pogre\u0161am. A se bojim, da se tudi tam vse bolj te\u017ei h komercializaciji in hiperprodukciji.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161ne te\u017eave za va\u0161e delo prina\u0161a nerazumevanje odlo\u010devalcev pri tem, da se razli\u010dni \u017eanri sodobne umetnosti med seboj v realnem \u017eivljenju prepletajo, medtem ko razpisi tega ne spodbujajo?<\/strong><\/p>\n<p>Prepri\u010dana sem, da se odlo\u010devalci niti ne spra\u0161ujejo o \u0161e bolj bistvenem, to je o pomenu obstoja umetnosti v dru\u017ebi. \u010ce bi se vpra\u0161ali o tem bistvenem, bi bilo stanje na tem podro\u010dju druga\u010dno. Prepletanje razli\u010dnih \u017eanrov sodobne ali katere koli druge umetnosti pa ni stvar odlo\u010devalcev, to je izklju\u010dno stvar umetnic in umetnikov.<\/p>\n<blockquote><p>Naloga odlo\u010devalcev je ena in edina, da poskrbijo, da ta sfera dru\u017ebe lahko dela\/obstaja.<\/p><\/blockquote>\n<p>In te funkcije, za katero so pla\u010dani z davkopla\u010devalskim denarjem, ne izvr\u0161ujejo. \u010ce se bodo umetniki\/umetnice ravnali po razpisnih spodbudah, namigih, kaj je za dru\u017ebo dobro, sprejemljivo, potem to niso umetniki, ampak le izvr\u0161evalci mediokritetne, vsem prijazne kulture.<\/p>\n<p><strong>Asociacija je zaradi izjemno \u0161kodljivega programskega in ve\u010dletnega projektnega razpisa od vlade izborila dodatna sredstva za kulturo in umetnost, v aprilu objavljeni razpis pa ima spet veliko problemati\u010dnih to\u010dk. Kako komentirate celotno dogajanje in kako sicer gledate na razpisne mehanizme za kulturo pri nas?<\/strong><\/p>\n<p>Aprilski razpis je bil diskriminatoren, namenjen le ve\u010djim producentom in bolj kot v izvorno produkcijo usmerjen v import-export; in ni niti v eni to\u010dki razre\u0161il devastacije, ki so jo povzro\u010dili leto\u0161nji (in tudi \u017ee prej\u0161nji) razpisi. To je bila le <em>ad hoc<\/em> re\u0161evalna akcija ali mnogo hrupa za prazen ni\u010d. Razmi\u0161ljati bi morali prej.<\/p>\n<blockquote><p>Razpisne mehanizme vidim kot neko okorelo birokratsko formo, ki se je uradniki dr\u017eijo kot pijanec plota. Kajti vse, kar je tam zapisano, zahtevano, za dolo\u010dene segmente umetnosti pa \u0161e posebni pogoji, ki jih dodajo &#8211; vse to so le eliminacijski faktorji, ki jim omogo\u010dajo, da lahko prijavljen projekt brez premisleka o njegovi vsebini prav zaradi tega posebnega (ali katerega drugega) pogoja izvr\u017eejo.<\/p><\/blockquote>\n<p>Vse to nima ni\u010d z zdravo pametjo, kaj \u0161ele z nekim razmislekom o pomenu obstoja tako kulture in \u0161e posebej umetnosti. Pa\u010d, leto se za\u010dne in tisto malo denarja, ki je na razpolago je treba razdeliti in najla\u017eje je ubrati pot: \u00bbtako je zahtevano v razpisu\u00ab, pa \u010deprav neumnost kri\u010di do neba. In tako si po pilatovsko operejo roke, prora\u010dunski denar je razdeljen, naloga opravljena in svet se vrti naprej.<\/p>\n<p><strong>Bli\u017eajo se dr\u017eavnozborske, kasneje pa tudi lokalne volitve. Kaj so po va\u0161em mnenju najve\u010dje te\u017eave na polju neodvisne kulture, ki bi jih morala politika spremeniti?<\/strong><\/p>\n<p>Enostaven odgovor: izena\u010diti pogoje delovanja neodvisne kulture\/umetnosti z institucionalno.<\/p>\n<p><strong>Asociacija je v zadnjem obdobju ve\u010dkrat naslovila problematiko zdravstvenega sistema za samozaposlene v kulturi. Kaj so po va\u0161em mnenju najve\u010dje te\u017eave z zdravstvom samozaposlenih?<\/strong><\/p>\n<p>Bolni\u0161ko nadomestilo \u0161ele po 30 delovnih dneh bolezni. S tem istim problemom se soo\u010da velik del prebivalstva, mi samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki in vsi prekarci. Vse ka\u017ee, da postajamo kastno segmentirana dru\u017eba.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong><\/p>\n<p>To je pa v tem trenutku \u0161e v rokah tistih, ki \u00bbvedo\u00ab. Odlo\u010devalcev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zavod Zank je prepoznaven predvsem po produkciji umetni\u0161kega filma, performansih in sorodnih ustvarjalnih praksah. Predvsem na podro\u010dju filma je produkcija, ki so jo posneli ustvarjalci v Zanku, pustila neizbrisen pe\u010dat. Zavod Zank je eden prvih \u010dlanov Dru\u0161tva Asociacija in z dolgo kontinuiteto tvorno sodeluje v razpravah okoli sprememb na\u0161ega kulturno politi\u010dnega sistema. Tokrat smo se &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/05\/03\/iz-prve-vrste-zavod-zank\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Iz prve vrste: Zavod Zank<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,15,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-2443","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2443","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2443"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2443\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2450,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2443\/revisions\/2450"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2443"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2443"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2443"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}